Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 4.2 V Ljubljani oz. drugih središčih Informanti poročajo, da sogovorci pogosto ne razumejo povedanega in potem vprašajo ali povejo, da ne razumejo, včasih celo izstopijo iz komunikacije. Od posameznega govorca je odvisno, kako se na to odzove – Uli je bil npr. to razlog za prilagajanje. Ljubljančanom in ljudem iz drugih delov Slovenije se narečni ali narečno obarvani govor informantov pogosto zdi (ful) zanimiv (Ula, Tim) in zabaven (Eva), tudi lep (Ula), popestri dogajanje (Jan) in razbije monotonost (Tim). Večkrat se torej kdo smeje (Ula) ali na lep način ponorčuje na račun govora, pri čemer Jan izpostavlja, da nikoli ni čisto dognal, a zato, ker jim je všeč, ali ker jih to moti. Nekateri so nad govorom čisto fascinirani in začnejo oponašati, kar je ful smešno, nekaterim gre bolje, drugim slabše (Jan). Nekaj informantov pravi, da niso imeli nobene negativne izkušnje z rabo narečja. Jan npr. meni, da ljudje to sprejmejo s hecom, ne z nekim odporom, da bi se jim zdelo nezaslišano. Poudarja: »Nobeden ne reče tako eksplicitno: ‘Daj, malo bolj se potrudi,’ ali pa, ne vem: ‘Daj, malo lepše govori,’ ampak tako nekako začutim, da mu, ne vem, mogoče tisto ne ustreza.« Eva in Ula pa pripovedujeta o izkušnjah, ko so drugi, predvsem Ljubljančani, njiju ali druge ljudi z Idrijskega neposredno pozvali, naj se naučijo govoriti. Informanti, ki imajo največ stikov z Ljubljančani in ljubljanščino, do njih izražajo večinoma negativna stališča, ki so povezana z nekaterimi nejezikovnimi opredelitvami v smislu komodnosti in večvrednosti. Pravijo, da jim govor Ljubljančanov sploh ni (bil) všeč (Eva), da imajo Ljubljančani svoje narečje za sveto (Ula), da se nekateri spakujejo in blazno radi uporabljajo angleške izraze, drugi pa zelo lepo govorijo in sploh nič ne moti (Jan). Eva komentira, da se ji je ob prihodu v Ljubljano zdelo, da so Ljubljančani malo bolj gor vzdi[gnjeni], da so nekaj več, ampak je po prvem letniku 10 s tem opravila, s tem manjvrednostnim kompleksom. Pri tem sta relevantni opozicija med centrom in periferijo ter dihotomija med standardnimi in nestandardnimi jezi- kovnimi varietetami, kar je oboje povezano z družbeno nadrejenostjo oz. podrejenostjo (prim. Ovsec 1991 in op. 1). Za druga narečja zatrjujejo, da so zelo zanimiva in ful fajn (Ula), da jim nič ne grejo na živce (Ita) in da ima vsako posebej določeno pomembno vlogo (Jan). Po drugi strani v različnih kontekstih narečja povezujejo s kmečkostjo. 5 Sklepna misel Izsledki iz sociolingvističnih intervjujev s petimi govorci z Idrijskega, ki so se v času raziskave šolali ali delali v Ljubljani, kažejo, da je narečno obarvani govor v glavnem mestu večinoma sprejet pozitivno in s humorjem, kar popestri komunikacijo, izpostavljeni pa so tudi nekateri nestrpni odzivi. V lokalnem idrijskem okolju je 10 Negativna stališča do ljubljanščine utemeljuje Mario Galunič (razmišljanje se sicer nanaša na televizijski govor, pa vendar lahko velja tudi za druge kontekste): »90 odstotkov Slovenije ne živi v Ljubljani in so nanjo malo jezni. In jezik je odlična priložnost, da to jezo pokažeš. Verjetno si ljudje rečejo: a zdaj nam bodo pa še diktirali, kako naj govorimo« (Kozorog Blatnik 2014). 230