Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 4 Med vrstniki 4.1 V lokalnem okolju Kaže se, da so že otroci lahko ostri kritiki jezikovnih izbir. Ula pri utemeljevanju, zakaj bi, če bi živela v Idriji, otroke navadila na idrijščino, trdi, da so v Idriji drugi 7 otroci zelo alergični na tiste, ki niso iz Idrije. Tudi razlike med različnimi lokalnimi govori so lahko vir medsebojnega zbadanja, tako npr. med Idrijčani in Spodnjeidrijčani oz. Cerkljani, kar je lahko povezano tudi z drugimi medkrajevnimi trenji; Ula se iz časa obiskovanja spodnjeidrijske osnovne šole npr. spominja, da so jo sošolci v Spodnji Idriji spraševali, če je Idrijka, kar je posledica stika z njenim idrijsko govorečim 8 očetom. Eva se iz osnovnošolskih let spominja boleče izkušnje, ko je morala na odru kot voditeljica prireditev lepo govoriti in je bila ob tem deležna negativnih komentarjev, ki so jo odvrnili od nadaljnjega tovrstnega udejstvovanja: so se norčevali iz mene; so me zafrkavali, ker sem pač pravilno govorila; to so bili neškodljivi štosi, ampak mene so čisto zatrli: »Se nisem upala več tako izpostavljati […], pol po tistem sem se izogibala vztrajno česar koli, deklamiranja, recitiranja, vodenja, sploh nisem hotela več.« Pri tem lahko trdimo, da gre za odraz predsodkov odraslih, saj te otroci predvsem v najzgodnejši dobi prevzemajo od njih (Ule 2009: 199–201). Komentarji kažejo, da so ljudje z Idrijskega glede jezikovnega prilagajanja sorojakov namreč pogosto kritični, saj govorci s tem domnevno pokažejo neko nepripadnost (Jan) oz. izdajo svojo lastno domovino (Ula), skratka zatajijo svoj izvor in identiteto in na njen račun 9 sprejmejo drugo. 7 V tem smislu je zgovorna izkušnja idrijske prijateljice, katere govor je bil nekoliko drugačen zaradi vpliva njene mame, ki je bila Ljubljančanka: vrstniki so jo zbadali, češ da je važna in da se afna, kar jo je prizadelo, saj ni namenoma tako rekla. Na podlagi teh izkušenj je potem sigurno bolj pazila ali pa je bila mogoče bolj tiho. Še v gimnaziji so nanjo letele opazke vrstnikov, ko je pri govornih nastopih govorila bolj ljubljansko kot ostali. 8 Ribniška informantka iz podoktorske raziskave glede Ribnice in Kočevja pravi, da slovita po nekem rivalstvu. Zaradi vpliva očetovega kočevskega govora so jo zmeraj mal tko hecal: »O, a s ti s Kočevja!« – je bilo sicer bolj kot hec, a vendar mejčken negativno. Valentina Smej Novak pripoveduje, da je bila v osnovni šoli v Murski Soboti zaradi svojega beltinškega narečja tarča posmeha, in to imenuje nacionalizem male razlike (Kobal Ocvirk 2010, 2. minuta posnetka). Tudi druge anekdotične pripovedi pričajo o občutku sramu in manjvrednosti otrok iz okoliških krajev v regionalnih središčih (po Bitenc 2016: 132). 9 Podobno prekmurske govorke poročajo o nestrpnosti Prekmurcev do elementov drugih varietet v narečnem govoru in zavračanju tistih, ki narečje opustijo – to se jim zdi »sramotno in vredno največjega posmeha, saj pomeni zanikanje lastnih korenin in odcepitev od domačega sveta« (Škoifc 1991: 172–173, prim. tudi 176–177), starši mengeške govorke pa so elemente ljubljanščine v govoru svojih otrok razumeli kot »frajarjenje, važičkanje« (prav tam: 183). Podobno velja glede bohinjskih govorcev v Srednji vasi in Stari Fužini, kjer pogovorno gorenjščino brez švapanja ocenjujejo za »ifn« jezik, njene govorce pa za »ifne« in »zafnane«, ker se »spakujejo« (Dolžan 1987: 33–34). 229