Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 književnosti je še zmožnost branja in interpretiranja (umetnostnih) besedil. Ob branju literarnih besedil in izražanju se hkrati poglablja tudi splošna sporazumevalna zmožnost (komunikacijska kompetenca), torej zmožnost tvorjenja in sprejemanja besedil ob poslušanju, govorjenju, branju in pisanju (prav tam). Šolska interpretacija 6 pa je (glasno) interpretativno branje učitelja (in učencev), ki zajema še interpretativno govorjenje besedila na pamet oz. recitacijo kot eno od možnosti za novo nalogo ob obravnavi umetnostnega besedila. Ima tudi močno motivacijsko vlogo, saj spodbuja nadaljnje delo z besedilom in predstavlja zgled za govorno nastopanje. Na interpretacijo se mora učitelj vnaprej pripraviti po enakih korakih, kot se bodo učenci pripravljali na lastno govorno interpretacijo (Jožef Beg 2019). 7 Temeljni cilj jezikovnega pouka (UN GIM 2008; UN OŠ 2018; Vogel 2010b) je razvoj (kritične) sporazumevalne zmožnosti, znotraj tega cilja pa naslednja tri področja slovenskega jezika: sporazumevalna zmožnost (v ožjem pomenu), jezikovna zavest (to je »zavestna raba jezikovnih prvin v določenem kontekstu in zmožnost razmisleka o svoji (ali tuji) jezikovni dejavnosti«; Vogel 2015: 180) in (jezikovna) kulturna zavest (to je »zavedanje, da kultura in družba pomembno sooblikujeta sporočila in določata sporazumevalne vloge ter izbiro jezikovnih prvin«; prav tam). 2.4 Razvijanje zmožnosti govorjenega sporazumevanja Za doseganje navedenih ciljev sta v naši didaktiki slovenščine razvita metodični sistem šolske interpretacije (pouk književnosti) in celostna obravnava govornega položaja (pouk jezika). Za vodenje pouka skozi faze obeh metodičnih sistemov mora imeti učitelj razvite dejavnostim ustrezne specialnodidaktične kompetence. Skozi dejavnosti učitelja in učencev namreč poteka neposredna pedagoška komunikacija in se neposredno uresničujeta temeljna cilja pouka slovenščine (Šebjanič Oražem 2016). 8 Temeljna metoda komunikacije z literaturo in razvijanja interpretativne zmožnosti je (celostna ali delna) šolska interpretacija. Učiteljevo govorjenje se pri tem udejanja skozi vse faze obravnave besedila. Za uspešno uresničevanje ciljev jezikovnega pouka učitelj uporablja temeljno metodo pouka sodobnega slovenskega jezika, to je celostna 9 obravnava neumetnostnega besedila oz. govornega položaja (Vogel 2010a). Metode, s katerimi pri pouku slovenščine spodbujamo govorjenje, so pogovor, diskusija in sodelovalno učenje (Žbogar 2013). Pri pouku je najpogostejša oblika 6 Je posebna vrsta branja, s katero se učenci srečujejo predvsem pri pouku književnosti (Jožef Beg 2019). 7 V jezikovni didaktiki so se po letu 2000 (ob novih družbenih razmerah) uveljavili novejši pogledi in nove jezikoslovne smeri (teorija sporazumevanja in ekolingvistika), ki so pomembno vplivale na pouk slovenskega jezika. Učni načrt za slovenščino je tako postal zasnovan (bolj) kompetenčno, temeljni cilj pouka slovenščine pa kritična sporazumevalna zmožnost (podrobneje o tem v Vogel 2015). 8 Krakar Vogel (2004) pravi, da so metode pouka književnosti način učinkovite komunikacije med učiteljem in učenci. Analogno s tem pojmujemo tudi metode jezikovnega pouka pri obravnavi neumetnostnega besedila oz. govornega položaja. 9 Vogel (2010b: 131–132) opozarja, da »sestavin sporazumevalne zmožnosti ni mogoče razvijati posamično, […] [zato] je tista enota, ki nam šele omogoča doseganje tako opredeljene sporazumevalne zmožnosti, t. i. učni sklop. To je namreč širša, problemsko in projektno zasnovana učna enota, ki se zaradi kompleksnosti ne prekriva z eno samo učno uro.« 220