Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 se z njim srečujemo predvsem ob umetnostnih besedilih in ga načrtno razvijamo ob interpretativnem branju pri pouku književnosti, ko učence usmerjamo v zavestno doživljanje in izražanje doživetij) ter poslušanje z razumevanjem in vrednotenjem (je temeljni cilj, pri pouku slovenščine posvečamo veliko pozornosti razumevanju in vrednotenju govorjenega besedila). V šoli je prisotnega več poslušanja z razumevanjem. Ta vrsta poslušanja je temeljna oblika poslušanja pri pouku in je podlaga za oblikovanje smiselnega in trajnega znanja (Plut Pregelj 2012). Poslušanje z razumevanjem (in vrednotenjem) je kompleksna zmožnost, ki jo je mogoče razvijati le postopoma in kontinuirano. Zato je pri pouku materinščine najbolje izhajati iz razvrstitve poslušanja glede na govorni položaj (vrsto govornega dogodka) in razvijanje povezati z obravnavo besedilnih vrst (Vogel 2000/01). 2.2 Zmožnost govorjenja5 Govorjenje je zahtevna dejavnost, ki jo učenci razvijajo načrtno in sistematično prek številnih dejavnosti, med drugim tudi prek poslušanja učiteljevega govora. Ta jim je zgled zlasti s samim govorjenjem, npr. z opisovanjem, postavljanjem vprašanj, analiziranjem in razlaganjem, utemeljevanjem, predstavljanjem (Plut Pregelj 2012). Govorjenje je učiteljevo glavno orodje za poučevanje, saj prek govorjenja vstopa v stik z učenci, in omogoča, da se informacije, ki jih posreduje oz. jih učenci sami pridobivajo z dejavnim sodelovanjem v učnem procesu, spreminjajo v znanje, z govorom spodbuja učence, jih umirja, navdušuje, vzgaja, kultivira itn. (Kejžar 2019), zato je učiteljev zgled učinkovito sredstvo za vzgojo dobrega govorca (Plut Pregelj 2012). Metode, ki jih pri pouku pogosto uporabljamo, so razlaga (ki je ena od procesnih stopenj pri usvajanju znanja, razlagamo pa tudi, ko pripovedujemo, pojasnjujemo, presojamo, opisujemo), pogovor (ki je temeljna metoda komunikacijskega pouka, običajno poteka po vnaprej pripravljenih vprašanjih, usmerja pa ga učitelj) in diskusija (skupinska interakcija oz. interaktivni pogovor med učiteljem in učenci ali med učenci) (Žbogar 2013). Za pogovor sta potrebni sporazumevalni dejavnosti govorjenje in poslušanje (Gomivnik Thuma 2011). Zanju sta značilni dve glavni načeli: menjavanje vlog in sodelovanje med govorci (Kranjc 1996/97). Vodenje kakovostnega pogovora od učitelja med drugim zahteva poslušanje učenčevega govora in primerno odzivanje nanj (Marentič Požarnik, Plut Pregelj 2009). Pri pouku so najpogostejše naslednje vrste pogovora (prav tam: 73): vsakdanji pogovor, ponavljanje in preverjanje ter učni pogovor (namen slednjega je doseči razumevanje in prek vrednotenja oblikovanje stališč). 2.3 Poslušanje in govorjenje pri pouku slovenščine Temeljni cilj pouka književnosti je dejaven stik/komunikacija z literaturo različnih zvrsti, žanrov in časov (Krakar Vogel 2004). Posebna zmožnost v okviru pouka 5 V prispevku se v skladu z našimi nameni ne ukvarjamo podrobneje s teorijo govornih dejanj s struktura- lističnega vidika. 219