Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Učiteljev govor v razredu je torej dvodelen, sestavljen iz spoznavnega in odnosnega govora (Kunst Gnamuš 1992). Učenci s spoznavnim govorom usvajajo nova spoznanja, v njem razmišljajo – razumejo, dojemajo, primerjajo nove informacije z že znanimi, presojajo in uteme- ljujejo itn. (Vogel 2008). Ker učitelj s spoznavnim govorom usmerja učence pri 2 usvajanju spoznanj stroke (z namenom doseganja ciljev pouka), poteka ta del pedagoške komunikacije v učnem jeziku, torej v (knjižni) slovenščini. Glede na temo in sporazumevalni namen pa učitelj izbira bolj ali manj strogo različico knjižnega jezika, torej socialno zvrst prilagaja govornemu položaju (Kunst Gnamuš 1992). Odnosni govor povezuje udeležence pogovora (učitelja in učence ali učence), njihove čutne, miselne in govorne dejavnosti itn. (Kunst Gnamuš 1992). Z odnosnim govorom učitelj navezuje stik z učenci, oblikuje in ohranja medsebojno razmerje z njimi, jih nagovarja, k čemu spodbuja, poziva, postavlja »nespoznavna« vprašanja ipd., skratka jih (predvsem) vzgaja (Vogel 2008). Glede na funkcijo odnosnega govora učitelj v tem segmentu običajno izbere neknjižne zvrsti jezika, pogosto pokrajinskega pogovornega ali narečnega jezika (Pregelj 2013). 3 2 Govorjena komunikacija 2.1 Zmožnost poslušanja Ena od temeljnih, pogostih in pomembnih sporazumevalnih dejavnosti je poslušanje, saj se brez razvite zmožnosti poslušanja ni mogoče uspešno govorno sporazumevati (Vogel 1998/99). Poslušanje je miselna in ustvarjalna dejavnost (ni mogoče poslušati, če poslušalec ni miselno dejaven, sprejeto sporočilo pa je plod dejavnega součinkovanja preteklih izkušenj, znanja, čustev itn.), namenski (običajno poslušamo z nekim namenom) in dinamični proces (v njem sodelujejo različni miselni procesi, ki se med seboj prepletajo in učinkujejo drug na drugega). Ob tem je pomembno poudariti še, da je poslušanje prva oz. temeljna jezikovna dejavnost – 4 otrok najprej posluša in šele nato spregovori (Plut Pregelj 2012). Za učitelja in njegovo uspešno delo je ključno, da prisluhne učenčevemu govoru in ga posluša celostno – to je na spoznavni, čustveni in socialni ravni. Učiteljevo poslušanje med učnim pogovorom ima več funkcij. Učitelj s poslušanjem med drugim tudi daje učencem zgled, ki ga (zavestno ali nezavedno) posnemajo (Plut Pregelj 2012). Zavedati pa se je treba, da je poslušanje zahtevna dejavnost, zato ji mora učitelj posvečati posebno pozornost. Pri pouku slovenščine se najpogosteje pojavljajo naslednje vrste poslušanja (Vogel 2000/01): priložnostno poslušanje (poteka ob vsakodnevnih srečanjih in pogovorih), doživljajsko poslušanje (nanj močno vplivajo poslušalčeva čustva, v šoli 2 V ospredje raziskave smo postavili spoznavni govor učitelja, saj je zaradi svojih značilnosti pri pouku prevladujoč in bolj objektivno merljiv. 3 Velik del pouka poteka prek ustnega sporazumevanja med učiteljem in učenci ter med učenci samimi, zato smo se v raziskavi usmerili v ta del sporazumevanja. 4 Ob tem je treba opozoriti, da je govor o nevrotipičnih otrocih, ki nimajo ifzioloških okvar sluha, nevrobioloških ali drugih primanjkljajev, motenj oz. ovir, zaradi katerih bi ta proces potekal speciifčno. 218