Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 8 Sklep Po grobo poenostavljenih podatkih iz ankete naj bi imel povprečni učitelj na Univerzi v Ljubljani v svoji predavalnici pestro skupino študentov, med katerimi je poleg slovenske večine del redno vpisanih tujih študentov iz držav nekdanje Jugoslavije in del izmenjavnih študentov iz drugih evropskih držav. Večino študijskega procesa izvaja v slovenščini, po potrebi si pomaga z angleščino, pri individualnih oblikah pedagoškega dela pa tudi z drugimi jeziki. Tujcem, posebej tistim na izmenjavi, dopušča rabo drugih jezikov in je strpen do napak, ki jih delajo v slovenščini. Kot največji problem trenutnega položaja pa izpostavlja podvojeno delo zaradi vzporedne rabe slovenščine in tujega jezika, ki v povezavi z nizko zavzetostjo dela študentske populacije rezultata pogosto sploh ne da. Neustrezno bi bilo torej govoriti samo o jezikovni rabi, stališčih itn. visokošolskih učiteljev, enako pomemben člen visokošolske komunikacije so študenti. Po besedah anketirancev se v zainteresirane študente splača vlagati z najrazličnejšimi oblikami jezikovne pomoči, nima pa se »smisla veliko ukvarjati z ljudmi, ki jih študij dejansko ne zanima«. Zato bi morali biti tuji študenti, njihovo jezikovno znanje, raba in izkušnje predmet ločene raziskave. Posebno analizo bi si zaslužilo tudi nepedagoško osebje univerz, administrativni, strokovni in drugi delavci ter sama infrastruktura na fakultetah. Anketiranci so med drugim opozorili na to, da imajo tuji študentje ob začetku študija veliko težav v tujejezičnem okolju, »od tega, kje se nahaja dekanat, do tega, kaj je na meniju za kosilo v menzi.« Glavni cilj vseh teh raziskav bi moral biti olajšati delo oz. študij vsem vpletenim, tako visokošolskim učiteljem kot tujim študentom. Praksa učiteljev potrjuje, da so priporočila, ki so bila predlagana že pred leti (prim. Kalin Golob idr. 2014: 215), še vedno ustrezna: uporaba tujejezičnih prosojnic in izročkov, preklapljanje med jeziki, skupinsko delo slovenskih in tujih študentov in predvsem individualne konzultacije. 12 Na univerzitetni ravni se je kot uspešna izkazala tudi vzpostavitev modula Leto plus, v okviru katerega so redno vpisani tuji študenti v prvem letu študija deležni lektorata slovenščine, uspešen zaključek modula pa jim omogoča ponovni vpis v prvi letnik. Ostali ukrepi terjajo širši razmislek jezikovne politike in jezikovnih načrtovalcev, posebej ob spremembah globalnih razmer po pomladi 2020. Literatura BALAŽIC BULC, Tatjana, 2004: Jezikovni prenos pri učenju sorodnih jezikov (na primeru slovenščine in srbohrvaščine). Jezik in slovstvo XLIX/3–4. 77–89. KALIN GOLOB, Monika, STABEJ, Marko, STRITAR KUČUK, Mojca, ČERV, Gaja, KROPIVNIK, Samo, 2014: Jezikovna politika in jeziki visokega šolstva v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. Letno poročilo 2016. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. www.uni-lj.si/mma/letno_porocilo_2016/ 2017041113135620/ (dostop 4. 5. 2020) Letno poročilo 2017. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. www.uni-lj.si/mma/letno_porocilo_2017_(pp_ pk_rp)_koncana_in_lektorirana/2018051114184255/ (dostop 4. 5. 2020) 12 Prim. www.uni-lj.si/studij/leto-plus/ (dostop 13. 5. 2020). 215