Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 znano, si generativistično jezikoslovje ni dalo prav veliko opraviti z vprašanjem sprejemljivosti, čeprav je v njegovi metodologiji pravzaprav ključen korak, temveč je s tem na hitro opravilo s postulatom idealnega govorca, ki naj bi bil emanacija jezikovnega slehernika in slehernice (torej vseh (maternih) govorcev in govork nekega jezika), de facto pa sta ponavadi to kar jezikoslovec ali jezikoslovka sama, z dodatnim mnenjem svojega naklonjenega jezikoslovnega seminarja ali drugega bližnjega občestva. Aplikacija, program, ki si jo tu predstavljamo kot prispodobo za kontinuum slovenščine, pa mora razumeti ves in vsak jezikovni vnos v slovenščini. V skrajni konsekvenci to pomeni tudi prožnost, torej to, da se mora sproti prilagajati vsem novim jezikovnim praksam in jih vgrajevati v svojo zmožnost razumevanja. Seveda se lahko takoj vprašamo, zakaj naj neka aplikacija, naprava jezikovna sporočila sploh razume in kako lahko vemo, da jih. Najenostavneje tako, da naprava na podlagi razumevanja nato nekaj opravi, skladno z govorčevim ali govorkinim namenom. Recimo poišče in ponudi zahtevano informacijo ali prižge luči v prostoru ali zniža nastavljeno temperaturo prezračevalne naprave. Težje si sicer predstavljamo, da bi se bila aplikacija zmožna nasmejati razumljeni šali ali sočustvovati ob razumljeni osebni izpovedi. Toda ta morebitna težava se uravnoteži z nasprotno: govorci in govorke se najbrž niti (vsaj za zdaj) nismo pripravljeni z aplikacijami sporazumevati o temah, ki ne bi bile izrazito pragmatičnega značaja. Da pa ljudje radi o svojih občutjih in še čem pripovedujemo tudi bitjem, ki naše govorice vsaj pomensko sploh ne razumejo, pa lahko opazujemo vsaj pri lastnikih psov in mačk. Ekskurz: jezikoslovje bi si bilo mogoče zamisliti tudi kot napovedovanje jezikovnih praks; to pomeni, da bi se iz generativističnega algoritma napovedovanja sprejemljivih jezikovnih izjav preoblikovalo v informacijsko statistično podprto preračunavanje verjetnega in možnega. Na ravni računalniškega dojemanja in obdelovanja jezika – od preprostejše površinske oblike do veliko zapletenejšega pomena – se to že itak dogaja. Če bi kot vhodne podatke zajeli še reprezentativne podatke o jezikovnih stališčih v skupnosti, bi si lahko zamislili tudi take vrste jezikovno napovedovanje, ki spominja bodisi na meteorološko bodisi epidemiološko upravljanje z obstoječimi podatki in z izračunavanjem najbolj verjetnih podatkovnih scenarijev dogajanja v nekem jeziku in neki jezikovni skupnosti v bližnji prihodnosti. To pa pomeni, da soobstaja več možnih jezikovnih kontinuumov v prihodnosti, od katerih so nekateri bolj, drugi pa manj verjetni. 2.2 Zakaj je potrebna kategorija intencionalnosti izbire jezika tiste ( in tisti, ki mislijo, da govorijo v slovenščini)? Kako naj aplikacija ve, ali nekdo hoče govoriti v slovenščini? Aplikacija mora tehnično gledano pač za vsak input, vsako jezikovno izjavo domnevati, da je v slovenščini, in jo nato v skladu s svojimi obdelovalnimi in podatkovnimi zmožnostmi poskušati razumeti. Z ljudmi je nekoliko drugače, take vseobsegajoče pripravljenosti ponavadi na splošno ne zmoremo, tako zaradi čustvenih kot tudi spoznavnih razlogov. Kdaj ne uzremo samodejno intence sporazumevanja v slovenščini? Odvisno, kdo opazuje. Ko starša v enojezični družini poslušata svojega 21