Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 predstavo, da zmoremo nek jezik uporabljati (pri tvorbi besedil in pri razumevanju) celovito, torej ne le v njegovi standardni, knjižni različici, temveč še v drugih zvrsteh oz. varietetah. In celoto vseh varietet nekega jezika lahko poimenujemo jezikovni kontinuum. Pomarčni časopis Slovenija je v svoji prvi številki leta 1848 oznanil, da sprejema v objavo sestavke v vsakem slovenskem jeziku, ne glede na njegovo krajevno poreklo – torej je bilo takrat celo za pisno (knjižno) slovenščino jasno in sprejemljivo, da gre za kontinuum regionalnih varietet, vsaj začasno. 2 Katere in kakšne podatke potrebujemo ter kakšno miselno pot moramo ubrati, da lahko slovenščino v sodobnosti teoretično uzremo in jo modeliramo kot jezikovni kontinuum? Začnimo navihano (če že ne prevratno) in si predstavljajmo kontinuum slovenščine takole: je aplikacija, delujoča na vseh znanih dovolj zmogljivih elektronskih napravah in je zmožna razumeti vse izjave vseh govorcev in govork, ki mislijo, da govorijo in pišejo v slovenščini. Pa še vse izjave vseh tistih, ki so to mislili v preteklosti. 2.1 Zakaj aplikacija, program? Zakaj pač ne neka množica vseh pojavnih oblik jezika, izpričanih v govornih in pisnih praksah govorcev in govork slovenščine? Zakaj ne jezikovni sistem, ki generira izjave v slovenščini? Zaradi več stvari: množica izpričanih pojavnih oblik jezika (ki si jo lahko predstavljamo v različnih oblikah, bodisi abstraktno v obliki jezikovnega (dia)sistema bodisi oprijemljiveje v obliki jezikovnih korpusov, tako ali drugače pridobljenih in strukturiranih bazah jezikovnih podatkov …) je – kljub svoji preverjeni uveljavljenosti v jezikoslovnem okviru – omejena na neke vrste statičnost. Množica lahko namreč vsebuje samo tisto, kar se je jezikovnega že zgodilo. Ta aksiom znanstvenega jezikoslovja, samo tisto, kar je že bilo, je bil sredstvo scientiifkacije, poznanstvenjenja jezikoslovja na prehodu iz 18. v 19. stoletje, ki si je želelo temeljiti na preverjenih podatkih in se izmakniti dotedanjemu normativnemu racionalističnemu jezikoslovnemu diskurzu najrazličnejših oblik in namenov (primer takega diskurza lahko opazujemo v Kraynski grammatiki Marka 1 Pohlina iz leta 1768). Predstava jezikovnega sistema sicer statičnost presega, vsaj v nekaterih pojavnih oblikah, na takle način: na podlagi izpričanih pojavnih oblik jezika jezikoslovje (z)gradi kompleksen sistem odnosov med obstoječimi jezikovnimi izrazili, ki naj bi bil vsaj v določeni meri zmožen tudi zanesljivo napovedovati prej še neobstoječe jezikovne prakse (oz. natančneje – napovedovati protokol nastajanja vseh sprejemljivih izjav). Klasični, prvotni strukturalizem se je s tem ukvarjal manj, ideja napovedovanja oz. generiranja sprejemljivih, čeprav še nikoli izrečenih, zapisanih, slišanih ali branih izjav pa je pravzaprav temeljna za generativistični strukturalizem, ki slovnico oz. gramatiko nekega jezika opredeljuje prav kot napravo, ki to omogoča in jo je zato edino vredno z raziskovanjem modelirati. Ampak, vsaj kolikor je meni 1 Pri tem se je znanstveno jezikoslovje usmerilo predvsem v zgodovino jezikovnih izrazil in kot glavno metodo ustoličilo rekonstrukcijo. 20