Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 2 Raba SKJ v izobraževanju Ker je v šolskem prostoru uveljavljena Toporišičeva (2000: 14) delitev socialnih 3 zvrsti jezika, v prispevku upoštevamo to. Po Kunst Gnamuš (1992: 12) »[n]ačeloma velja, da se učitelj v šoli izraža v knjižnem (zbornem ali [pogovornem]) jeziku, saj je šola najpomembnejša institucija, ki naj učenca usposobi za izražanje v tej socialni zvrsti«. Zborna različica se uporablja pri pisanju, branju in govornem nastopanju, 4 knjižni pogovorni jezik pa med učnim pogovorom oz. pri odnosnem govoru. Raba obeh različic knjižnega jezika se pri pouku prepleta, zato smo v raziskavi, ki je predstavljena v nadaljevanju, osredotočeni na SKJ kot celoto. O rabi SKJ pri učiteljih, študentih raznih smeri, učencih in dijakih ter o njihovem odnosu do SKJ je bilo opravljenih že več raziskav (npr. Bitenc 2009; Bešter Turk 2013; Skubic 2013, 2016; Zemljak Jontes 2014; Jožef 2019). Skupno njihovim ugotovitvam je, da velika večina študentov in učiteljev meni, da je pri pouku treba uporabljati SKJ; po drugi strani pa po rezultatih ene od raziskav to meni le slaba polovica učencev in dijakov. Upoštevati je treba, da gre za načelno mnenje anketirancev, vprašanje pa je, 5 kakšna je dejanska raba SKJ pri pouku. Dvom o skladnosti mnenja in dejanskega stanja potrjujejo učitelji v raziskavi Bitenc (2009): skoraj vsi (96 %) menijo, da je treba pri pouku uporabljati knjižni pogovorni jezik, vendar jih le slaba polovica (42 %) po svoji oceni to dosledno izvaja. Ker pri nekaterih študentih razrednega pouka (v nadaljevanju RP) opažamo negativen odnos do rabe SKJ pri pouku in prepričanje, da SKJ ne znajo dovolj dobro, nas je zanimalo, ali tak negativen odnos med bodočimi učitelji postaja prevladujoč, zato smo med njimi izvedli anketo. V nadaljevanju predstavljamo rezultate raziskave. 3 Predstavitev raziskave 3.1 Namen in cilj raziskave Cilj raziskave je bil ugotoviti: – mnenje študentov, bodočih učiteljev, o njihovem znanju SKJ; – mnenje študentov o tem, ali so njihovi učitelji v osnovni šoli in srednji šoli uporab ljali SKJ ter ali ga uporabljajo njihovi profesorji na fakulteti; – mnenje študentov o potrebi po učiteljevi rabi SKJ pri pouku; – mnenje študentov o tem, zakaj se jim raba SKJ pri pouku zdi pomembna oz. zakaj ne; – ali se pri mnenju študentov pojavljajo razlike glede na smer študija. 3 Ker anketiranci iz šolanja poznajo to teorijo, je bilo najbolj smiselno, da jo upoštevamo tudi pri sestavljanju vprašalnika. Prav tako namen prispevka ni problematizirati te delitve; o tem gl. Petek (2018). 4 V pedagoškem govoru se prepletata spoznavni in odnosni govor (Kunst Gnamuš 1992). S spoznavnim govorom se posredujejo spoznanja določenega predmetnega področja, z odnosnim pa učitelj uravnava medosebne odnose, npr. spodbuja učence k sodelovanju, k medsebojni pomoči, in organizira delo. 5 Zelo zanimiva bi bila obsežna raziskava rabe SKJ pri pouku, ki bi temeljila na posnetkih učnih ur po različnih šolah v Sloveniji in pri različnih predmetih. 196