Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 v spoznavnem in odnosnem, je vzgojitelj otroku govorni zgled in tako neposredno vpliva na razvoj njegove sporazumevalne zmožnosti. 2 Vloga področja jezik v Kurikulumu za vrtce Cilji in vsebine za področje jezika so v Kurikulumu za vrtce oblikovani za dve obdobji, in sicer za prvo starostno obdobje od 1 do 3 let ter za drugo starostno obdobje od 3 do 6 let. Področje jezika je načrtovano tako, da omogoča otroku dejavno udeležbo v sporazumevalnem procesu. Kot navaja Kurikulum za vrtce (1999: 18−19), se otroci v tem obdobju učijo izražati izkušnje, čustva, misli in razumeti sporočila drugih. Jezikovne dejavnosti so povezane z vsemi jezikovnimi ravninami: s fonološko, morfološko, leksikalno, skladenjsko-pomensko (in pragmatično), razvoj jezika pa je naravno vpleten v vsa področja dejavnosti. Kot je zapisano v priročniku h kurikulumu za vrtce (Marjanovič Umek 2001: 80−81), kurikulum zaradi razvejanosti, ki jo implicira jezikovno področje v vrtcu, cilje opredeljuje na štirih ravneh dejavnosti, in sicer govorna vzgoja, književna vzgoja, knjižna vzgoja kot del informacijskega opismenjevanja in predopismenjevanje. Teh štirih dejavnosti (prav tam: 81) ne smemo ločevati drugo od druge, temveč jih moramo povezati v celoto, tako kot to počnejo otroci, ko se učijo jezika v naravnem okolju. Dejavnosti so med seboj povezane, prav tako je jezik povezan z drugimi področji kurikuluma. Vse sporazumevalne dejavnosti so ves čas del vsakdanjega življenja (prav tam: 80−81). Dejavnosti je mogoče izvesti v obeh starostnih obdobjih, prilagoditi je treba predvsem metode in oblike dela. Z vsako dejavnostjo je namreč mogoče dosegati več ciljev hkrati, prav tako lahko en cilj dosegamo z različnimi dejavnostmi (prav tam: 81). 3 Vloga vzgojitelja na področju jezika v vrtcu Vzgojitelj ima pri spodbujanju in razvijanju sporazumevanja v različnih kontekstih in zvrsteh ključno vlogo. Pri vseh dejavnostih je otrokov govorni zgled, pri tem pa 3 mora biti pozoren na svoj besedni in nebesedni slog, ker neposredno vpliva na razvoj otrokove jezikovne in sporazumevalne zmožnosti. Kot poudarja Cenčič (2015), učinkovito poučevanje predpostavlja vlogo vzgojitelja kot razmišljujočega oz. relfektivnega praktika, ki o svojem delu razmišlja, od njega pa zahteva določene osebnostne lastnosti, kot so odprtost, iskrenost, sodelovanje, etičnost ipd. Kot relfektivni praktik se vzgojitelj z ravni, na kateri uporablja nabor pridobljenih znanj in spretnosti, pomakne na raven, na kateri je zmožen pridobljeno znanje 3 Po Kunst Gnamuš (1992) govorni položaj in namernost govora določata izbiro izraznih sredstev. V vrtcu naj bi se vzgojitelj izražal v knjižnem jeziku (zbornem ali govorjenem), ker je vrtec prva najpomembnejša institucija, ki naj bi otroka usposobila za izražanje v tej socialni zvrsti. Kunst Gnamuš (prav tam) opozarja, da se z izbiro knjižne izreke krepi formalni položaj in povečuje družbena razdalja med vzgojiteljem in otrokom, to pa otežuje njegovo izrazno sproščenost in neposrednost. Otrok se v neformalnih položajih z vrstniki pogovarja v pogovornem jeziku/narečju, ko pa spozna soodvisnost med govornim položajem in socialno zvrstjo, je zanj raba knjižnega jezika v vrtcu naravnejša. Otrok naj bi bil v vsakdanjem sporazumevanju priča različnim govornim položajem in se tako naučil rabiti za konkretni govorni položaj ustrezno socialno zvrst, prav tako pa bi rabo knjižnega jezika razširil na večje število govornih položajev. 187