Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 ustanovah. V dokumentu je natančno opredeljenih in opisanih šest področij dejavnosti, ena izmed njih je jezik. Za vsako področje je opredeljen temeljni cilj, ki deifnira splošne cilje. Temu sledijo še primeri dejavnosti, ki so ločeni na obe starostni skupini (od 1. do 3. in od 3. do 6. leta), ter vključevanje in vloga odraslih. Zapisani cilji pri posameznih področjih dejavnosti predstavljajo okvir, znotraj katerega so vsebine in dejavnosti strokovna podlaga vzgojiteljem. Kot je zapisano v priročniku h kurikulum (Krolfič 2001: 23), je Kurikulum za vrtce sestavljen tako, da zapisani cilji ne zagotavljajo strokovnega načrtovanja na operativni ravni, ampak je naloga vzgojitelja oz. vzgojiteljice, da te cilje razume kot splošne napotke, ob upoštevanju katerih mora izoblikovati ustrezne vsebinske, metodične in kontekstualne rešitve. Kot poudarjajo slovenski strokovnjaki, med njimi Krolfič (2001), Marentič Požarnik (2000), Marjanovič Umek (2001) in drugi, slovenski Kurikulum za vrtce ni 1 visoko strukturiran, temveč je odprt in lfeksibilen. To pomeni, da določa predvsem temeljna načela in zaželene cilje predšolske vzgoje, ne predpisuje pa konkretnih (operativnih) ciljev, metod in vsebin dejavnosti v vrtcu. Na ravni izvedbenega kurikuluma vzgojitelji predlagane vsebine in dejavnosti na različne načine povezujejo, dograjujejo in dopolnjujejo, pri tem pa so jim v strokovno pomoč priročniki, v katerih so metodično in didaktično podrobneje razdelani primeri zaposlitev, ki prikazujejo vse pomembne faze vzgojnega dela: načrtovanje, vzgojno delo, opazovanje in evalvacijo. Kot je zapisano v Kurikulumu za vrtce (1999: 18–19), jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejše obdobje za razvoj govora, vključuje široko polje sodelovanja in sporazumevanja z odraslimi, otroki, seznanjanje s pisnim jezikom in (skozi doživljanje) z deli iz slovenske in svetovne mladinske književnosti. Spodbujanje razvoja govora in njegovo načrtovanje pa seveda ni samo stvar področja 2 jezik, saj je slovenščina v vrtcu učni jezik in kot tak zavezujoč za vsa kurikularna/ predmetna področja. Kot meni Kunst Gnamuš (1992: 25–26), je prostor pedagoškega sporazumevanja mogoče predstaviti z dvema medosebnima razmerjema: spoznavnim in medosebnim ali družbenim. Družbeno razmerje povezuje udeležence sporazumevanja, torej vzgojitelja in otroka. V njegovem okviru se tvori odnosni govor. Spoznavno razmerje povezuje teoretične trditve, ki pripadajo metajeziku (pojasnjujoče) z opazljivkami ali ponazorjevalnimi zgledi, to je povedmi in besedili, ki pripadajo naravnemu govoru (pojasnjevalno). V pedagoškem govoru, in sicer v obeh njegovih sestavinah: 1 Kurikulum za vrtce (1999) zagovarja nedirektivno vlogo vzgojiteljev, ki skušajo slediti željam in interesom otrok, ter jim ponuja dejavnosti, med katerimi lahko izbirajo. Poudarja načelo aktivnega učenja, torej dejstvo, da se predšolski otrok najbolje uči na osnovi konkretnih izkušenj in praktične udeležbe v dejavnostih, tako da konkretno ravna s predmeti iz okolja in okolje doživlja z vsemi čutili. 2 Jezik v vrtcu razumemo kot nadpomenski izraz za eksplicitno razvijanje sporazumevalne zmožnosti v okviru področja dejavnosti jezik in implicitnega razvijanja v okviru vseh drugih učnih področij sporazumevanja v vrtcu na splošno. 186