Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 3 Analiza pravopisnih poglavij Najprej se posvečamo rabi spolno občutljivega jezika. Za medosebno metafunkcijo v jezikovnem delu analiziranih poglavij je ugotovljeno, da v njih prevladujeta posredna in neposredna zahteva po dejavnosti ter zahteva informacij (Rodela 2019: 381). Avtorji jezikovnega dela se izražajo predvsem s povednim naklonom (s sedanjikom) in velelnikom. Stik z bralstvom tvorijo z rabo 1. osebe množine in 2. osebe ednine (najpogosteje v navodilih nalog). Zložene glagolske oblike (npr. preteklik, prihodnjik, pogojnik) so uporabljene redko, saj pravopisna poglavja praviloma predstavljajo splošno veljavne ugotovitve in otroka spodbujajo k reševanju nalog, odgovarjanju na vprašanja. Opažamo, da se v poglavjih učbenikov, izdanih od UN iz leta 1998 dalje, pogosteje uporabljata obliki deležnika na -l za moški in ženski spol, npr.: V katerih krajih si bil/a ti? (Porenta 2001: 66); Anketni list za starše: Katera je bila tvoja najljubša knjiga, ko si bil/a otrok? (Berdajs, Javornik, Vogel, Zrimšek 2003: 32); Kako bom uporabljal/a, se učil/a z učbenikom Slovenščina 4? Navihana nadobudneža ti sporočata, kaj boš v poglavju delal/a, vadil/a ... in kaj se boš na koncu naučil/a. (Potočnik 2011). Izražanje obeh spolov se kaže tudi v pridevnikih, samostalnikih (v manjšem delu vzorca): Anketni list za sošolce in sošolke (Berdajs, Javornik, Vogel, Zrimšek 2003: 32). V navodilih se uporablja samostalnik učitelj neodvisno od obdobja nastanka učbenika: Poslušaj učitelja, kako bere soglasnik »l« v besedah prvega primera! (Fink, Kopriva, Žerjav 1947b: 96); Poslušaj, kako učitelj bere! (Fink, Kopriva, Žerjav 1950: 101); Učitelj narekuje, učenci pišejo in vstavljajo ločila. (Fink, Kopriva, Žerjav 1951: 14); Predstavi se učitelju (sošolcu). (Jalen 1970: 6); Poslušaj učitelja, kako bere poved. (Udovič, Zrimšek 2002: 46). V enem primeru sta obe obliki: Seveda pa sta tu tudi naša učiteljica ali učitelj, knjižničarka ali knjižničar, ki nam bosta stala ob strani. (Porenta 2001: 6). Martino, Kehler in Weaver-Hightower (v: Hrženjak 2013: 73) pravijo, da je učiteljski poklic feminiziran, saj dandanes poučujejo zlasti ženske. Pričakovali bi, da je v novejših besedilih zato pogostejši tudi samostalnik učiteljica. Avtorji pravopisnih poglavij v nalogah, vprašanjih zahtevajo podatke iz izhodiščnih besedil, lastne primere rabe in poznavanje pravil, ne dotikajo se naslovnikovega imetja ali izkušenj, tesno povezanih s premoženjem (npr. potovanj). Taka vprašanja in naloge zasledimo le redko: Povej v kratkih stavkih, kaj imate na vrtu. N. pr.: Na našem vrtu raste zelenjava. Sredi vrta imamo sončnico. (Fink, Kopriva, Žerjav 1947a: 16); Napiši naslove in imena pisateljev knjig, ki jih imaš v svoji knjižnici! (Fink, Kopriva, Žerjav 1947c: 179); Kaj dela tvoj oče? (Jalen 1970: 6); Napiši nekaj povedi o svojih načrtovanih počitnicah. Kje jih boš preživel/a? (Grginič 2000: 83). Predvidevamo, da se v teh primerih lahko pokažejo socialne razlike med učenci. Na ravni slikovnega nismo zasledili primerov, ki se nanašajo na premoženjske razlike med učenci kot naslovniki pravopisnih poglavij, zato se v nadaljevanju osredotočamo na morebitne razlike v predstavljenih udeležencih glede na spol. Opaža se, da se v slikovnem pogosteje uporabljajo otroci (predstavljeni udeleženci) kot odrasli (gl. Slike 1–3, 4–6, 7–9). Na platnicah učbenikov (to je prvi stik naslovnika z učbenikom) so otroci najpogostejši udeleženci. 178