Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 s pravopisnimi temami učbenikov za slovenščino kot materinščino od 1. do 5. razreda 1 po letu 1945. Pregledali smo 128 poglavij iz 21 učbenikov. Podrobneje predstavljamo najbolj reprezentativna, vključujemo tudi platnice kot prvi stik naslovnika z učbenikom. Pravopisna poglavja (kot učbeniki nasploh) so tvorjena kot večkodna besedila. Jezikovni del zato analiziramo po sistemsko-funkcijski slovnici (Halliday 2004) in opisni slovnici za slovenski jezik (Toporišič 2004), slikovni del po teoriji vizualne slovnice (Kress, van Leeuwen 2005), ki jo je v slovenščino prenesla Starc (2007–). 2 Učbeniki kot večkodna besedila Učbeniki praviloma sledijo veljavnim učnim načrtom (v nadaljevanju UN). Korenite didaktične in vsebinske spremembe so nastale z UN iz leta 1998, saj poudarja komu- nikacijski pouk, spodbuja intenzivnejšo komunikacijo v razredu (Starc 2004: 113). Učenci so bolj kakor prej obravnavani kot posamezniki. Pravopisna poglavja pojmujemo kot besedila. Izhajamo iz opredelitve besedila kot »pomenskega fenomena v procesu sporazumevanja, ki pomen in smisel tvori z izbiro semiotskih sredstev v določenem kulturnem okolju« (Halliday 2004). Izrazna sredstva za tvorjenje besedil izbiramo, pri tem hkrati tvorijo pomen na treh pomenskih ravneh/ metafunkcijah: ideacijski, besedilni in medosebni (prav tam). Izhajajoč iz Hallidayevih dognanj o besedilih, Kress in van Leeuwen (v: Starc 2010: 250) metafunkcije 2 prepoznavata tudi v večkodnih besedilih. To so besedila, v katerih jezikovni in nejezikovni znaki (slikovni, zvočni, geste itn.) stopajo v interakcijo, zato se pomen enakovredno tvori iz vseh uporabljenih znakov, ne samo iz jezikovnih (Starc 2008: 48). Kot poudarja Starc (2011: 434), so govorjena besedila primarno večkodna, saj v njih uporabljamo jezikovne znake in mimiko. Tudi učbeniki kot besedila, »namenjena učečim se, da z njihovo pomočjo spoznavajo (nove) teme neke discipline« (Starc 2008: 46), so najpogosteje tvorjeni kot večkodna besedila iz jezikovnih in slikovnih znakov, najsodobnejši pa tudi npr. iz zvočnih in kinetičnih, če vsebujejo razne posnetke. Starc (2008: 46) ugotavlja tudi, da morajo avtorji učbenikov izbirati taka izrazna sredstva, da jih lahko naslovnik dekodira s predhodnim znanjem, izkušnjami in medbesedilnostjo. Marjanovič Umek (2008: 17–20) s stališča razvojne psihologije opozarja, da otroci v obdobju srednjega otroštva, kar so prva leta šolanja, potrebujejo učbenike s slikovnim gradivom, odprtimi in posrednimi vprašanji, da spodbujajo učenčev odziv in zato pripomorejo k »učenju pragmatične rabe govora«. Pomembno je, da avtor učbenika vključuje zaznavne podpore, npr. ilustracije, fotograifje, graifčne prikaze, ter da ima otrok ob branju učbenika možnost identiifkacije z omenjenimi in/ali prikazanimi osebami ter možnost prepoznavanja socialnih situacij in vključevanja vanje (Marjanovič Umek 2008: 19). V analizi pravopisnih poglavij se z vidika 1 Gradivo je bilo zbrano za potrebe doktorske disertacije Izrazna sredstva medosebne metafunkcije v učbenikih za slovenščino kot materinščino v osnovni šoli (2019) pod mentorstvom izr. prof. dr. Sonje Starc. 2 Izraz večkodnost izhaja iz izraza multimodality, ki v funkcijskem jezikoslovju pomeni »pojav tvorjenja besedil v komunikacijskem procesu z več semiotskimi sistemi, verbalnim (besednim) in neverbalnim (nebesednim)« (Starc 2009a: 92). 176