Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 V poglavju Cilji in vsebine so vsebine jezikovnega in književnega pouka razdeljene na vsebinske sklope s procesnorazvojnimi cilji. Tako dijaki tvorijo (tj. govorno nastopajo in/ali pišejo) enogovorna besedila (govorno nastopanje), in sicer tvorijo besedilo tiste vrste, ki so jo pred tem že sprejemali (UN 2008: 12). Po tvorjenju vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, živost, učinkovitost, ustreznost in jezikovno pravilnost svojega zapisanega besedila/govornega nastopa in zapisanih besedil/govornih nastopov sošolcev ter utemeljujejo svoje mnenje (prav tam). Podobno lahko beremo v UN za slovenščino za dvojezično slovensko-madžarsko gimnazijo, in sicer za dijake, ki so izbrali slovenščino kot maturitetni predmet, ob tem pa je v UN pri načrtovanju pouka za dijake, ki so v 3. in 4. letniku dvojezične slovensko-madžarske gimnazije izbrali slovenščino kot nematuritetni predmet s po tremi urami pouka na teden, jasno zapisano in predstavljeno, da bo učitelj izhajal iz splošnih znanj tako pri jezikovnem kot književnem pouku (UNdvo 2008: 8). Vse to je ključno pri oblikovanju zavesti o identitetni vlogi jezika in jezikovnih zvrsti. Dijaki razvijajo pravorečno zmožnost (UN 2008: 13; UNdvo 2008: 13) s poslu- šanjem knjižne izreke in z njenim uzaveščanjem. Sistematično spoznavajo, vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi, prepoznavajo pravorečne napake in jih odpravljajo. Med govornim nastopanjem skušajo govoriti čim bolj knjižno. Prav tako razvito pravorečno zmožnost izkažejo s knjižno izreko med govornim nastopanjem; s poznavanjem knjižne in neknjižne izreke dane besede, s primerjanjem obeh izgovorov in z opisom knjižnega izgovora ter s poznavanjem knjižnih glasnikov in njihovo primerjavo z neknjižnimi (iz svojega narečja/neknjižnega pogovornega jezika). V obeh UN je pri razvijanju slogovne zmožnosti poudarjena izbira okoliščinam ustreznega izraza. Dijaki razvijajo slogovno zmožnost (prav tam) tako, da opazujejo svoje in tuje sporazumevanje v slovenščini v raznih okoliščinah, prepoznavajo jezikovne zvrsti in jim določajo ustrezne okoliščine sporočanja, uporabljajo okoliščinam ustrezne jezikovne zvrsti ter izražajo mnenje o ustreznosti jezikovnih zvrsti pri drugih govorcih. Po sprejemanju besedila sklepajo o okoliščinah nastanka besedila in povedo, iz katerih prvin besedila so jih prepoznali, pred tvorjenjem besedila analizirajo okoliščine sporočanja, med tvorjenjem pa izbirajo njim ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd. Poseben poudarek je uzaveščanju izbire okoliščinam ustreznega izraza namenjen v 1. in 2. letniku. Tako dijaki sistematično predstavljajo pragmatično pogojene nesporazume med sporočevalcem in naslovnikom ter razloge zanje, izrekajo isto govorno dejanje na različne načine in vsakemu izreku določijo ustrezne okoliščine, razčlenjujejo dane okoliščine sporočanja in uporabijo ustrezen izrek govornega dejanja, prirejajo isto besedilo za različne naslovnike in pojasnjujejo svoje priredbe, besedam iz dvojice določajo slogovno vrednost in povejo, v katerih okoliščinah bi lahko uporabili slogovno zaznamovano besedo, v besedilih ali v skupini besed prepoznavajo slogovno zaznamovane besede/besedne zveze in jih zamenjajo s slogovno nezaznamovanimi, vrednotijo ustreznost svojih in tujih besedil, prepoznavajo slogovne napake, jih odpravljajo in utemeljujejo svoje popravke. 157