Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 1 medgeneracijskega razlikovanja in pomena osebne ter nacionalne identitete, s to tematiko pa se ukvarjajo tudi drugi raziskovalci (Maja Bitenc, Andrej E. Skubic, Tomaž Petek, Jerca Vogel idr.). Izhodišče raziskave je Toporišičeva socialnozvrstna teorija (2000: 13–27), saj je to normativna teorija po Slovenski slovnici (2000), obravnavana v slovenskem šolskem sistemu. 2 Socialnozvrstna razmerja v Učnem načrtu za slovenščino v dvojezični slovensko- -madžarski gimnaziji (2008) in v Učnem načrtu za slovenščino v splošnih, klasičnih in strokovnih gimnazijah (2008) V analizi, ki sledi, so predstavljeni cilji, vsebine ter pričakovani rezultati in kom- petence, ki neposredno opozarjajo na rabo socialnih zvrsti in so povezani s samo študijo primera. V Opredelitvi predmeta je v učnem načrtu (v nadaljevanju UN) za predmet sloven- ščina v dvojezični slovensko-madžarski gimnaziji poudarjeno, da sta v »dvojezični slovensko-madžarski gimnaziji slovenščina in madžarščina enakopravna predmeta. Slovenščino obiskujejo vsi dijaki; pouk poteka po učnem načrtu za splošne, strokovne in klasične gimnazije.« (UN 2008: 5) Oba UN za slovenščino v gimnazijah predstavljata nadgradnjo in poglobitev osnovnošolskega znanja. V Splošnih ciljih/kompetencah je v obeh UN zapisano, da predmet slovenščina omogoča razvijanje osebne, narodne in državljanske identitete ter ključnih zmožnosti vseživljenjskega učenja – predvsem sporazumevanje v sloven- ščini, socialno, estetsko, kulturno in medkulturno zmožnost, učenje učenja, digitalno pismenost, samoiniciativnost, kritičnost, ustvarjalnost, podjetnost ipd. (UN 2008: 7; UNdvo 2008: 6) V obeh UN cilji dajejo jasne smernice/poudarke za obravnavo, z uresničevanjem katerih se dijaki zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem, družbenem in poklicnem življenju ter da je slovenski jezik temeljna prvina njihove državljanske identitete, skupaj s književnostjo pa tudi najpomembnejši del slovenske kulturne dediščine in si tako oblikujejo svojo državljansko zavest (UN 2008: 7; UNdvo 2008: 6). Tisti, za katere je slovenščina materni jezik (v nadaljevanju MJ) ali prvi jezik (v nadaljevanju J1), se zavedajo, da je slovenščina zanje najbolj naravna socializacijska danost, saj se z njo vseskozi, najlaže in najuspešneje izražajo, ter da je slovenščina temeljna prvina njihove osebne in narodne identitete; tako si oblikujejo svojo narodno zavest (UN 2008: 7; UNdvo 2008: 6). Dijaki razvijajo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost v slovenskem knjižnem jeziku, sistematično opazujejo lastna in tuja besedila z različnih vidikov, razvijajo pa tudi zmožnost presojanja ustreznosti posamezne jezikovne zvrsti v danih sporazumevalnih okoliščinah (UN 2008: 6–8; UNdvo 2008: 6–8). Dijaki imajo razvito zavest o jeziku, narodu in državi, kar med drugim dokažejo s poznavanjem jezikovnih zvrsti, predstavitvijo zanje ustreznih okoliščin in nekaj njihovih značilnosti (UN 2008: 6–8; UNdvo 2008: 6–8). 1 Prispevki avtoric so navedeni v Zemljak Jontes, Pulko (2019). 156