Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Generacije prevajalcev, ki so sodelovale v prvem valu, v osnovi še niso imele specializirane prevajalske izobrazbe, kot jo lahko dobijo danes; delovala je sicer prevajalska smer na Oddelku za anglistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za prevajalstvo je bil tedaj še v nastajanju. Prva generacija študentov se je vpisala v študijskem letu 1997/98, prvi diplomanti so se začeli vključevati na trg dela po letu 2002. Za kako velik zalogaj je šlo pri prevajanju za potrebe Evropske unije, priča navedba Ericha Prunča, ki navaja, da je leta 2004 šlo za dobrih 90.000 strani pretežno angleških besedil, kar v primerjavi s siceršnjo slovensko prevajalsko produkcijo, kot jo dokumentira Index translationum, ustreza obsegu vseh književnih prevodov v slovenščino v istem letu (Prunč 2009: 324). Pri taki količini prevodov si lahko predstavljamo, da je sodelovalo veliko zunanjih prevajalcev v koordinaciji SVEZ, ki je bdela nad kakovostjo in počasi vzpostavljala normo pravnih prevodov EU. Glede na teorijo skoposa se lahko pravna besedila prevajajo na več načinov: lahko gre za prevode v splošne pravne ali sodne namene, ki so pravno zavezujoči, ali pa informativne prevode, ki niso pravno zavezujoči in imajo le informativno vrednost (Kocbek 2011: 245). Prevodi evropskih pravnih aktov, ki jih analiziramo v tem delu, so vsi pravno zavezujoči. Pravna zavezujočnost narekuje norme v prevajanju pravnih besedil: glede na to, da je Evropski pravni red v vseh jezikih enakovreden, mora prevod izražati ekvivalentno funkcijo in dosegati ekvivalentni učinek: vsako besedilo mora v vsakem jeziku izraziti isto idejo in doseči isti učinek (prim. Munday 2001: 41–42), sicer lahko pride do različnih interpretacij (prav tam: 52). Načelo ekvivalentnosti se dosega na način, ki izkazuje tudi formalno ekvivalenco s strukturami ter tipično terminologijo, pa tudi z omejitvami na ravni skladnje: tako ima Evropski pravni red v vseh jezikih enako število povedi in do neke mere poenoteno zgradbo tema-rema, ki ohranja enak besedni red, da je iskanje zakonov in primerjava med njimi lažja. 3 Prevajalski izzivi in rešitve V začetku prevajanja evropskih pravnih dokumentov ni bilo vseobstoječega konsenza, kako naj bi se slovenile določene tipološko pogojene oblike stalnih formul. Dokumenti, ki so se najpogosteje prevajali, so imeli uvodni del ali preambulo, ki je značilna za evropska besedila. Ta so bila zaradi narave nastanka Evropske unije v prvotni različici francoska (De Prins idr. 2011; Brannan 2011) in vsebujejo dve običajni značilni predložni oz. vezniški formuli vu (ob upoštevanju), ki uvaja člene dokumentov, na katere se dokument sklicuje, in considérant que (ker), ki uvaja splošne okoliščine nastanka dokumenta (v francoščini les visas et les considérants). Gre za gramatikalizirana predloga (vu, considérant) oz. veznika (vu que, considérant que), značilna za pravna besedila (Schlamberger Brezar 2011a). Izvirna slovenska pravna besedila te preambule nimajo (podobno je tudi v drugih jezikih, npr. angleščini; Brannan 2011). Stalni vzorec se je v začetku prevajal bolj ali manj dobesedno, zato je obstajalo za eno besedo več slovenskih različic: 147