Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 prevodi oz. izvirniki, če gre v primeru slovenskega dokumenta za prevod, pa so dostopni na pripadajočih straneh v ustreznih jezikih (zastopanih je vseh 24 uradnih jezikov), ter prosto dostopni označeni korpus EU DGT-UD (za različne jezike) na strani www.clarin.si/noske/index.html. Za potrebe članka smo se osredotočili na kvalitativno analizo, predvsem slovenjenje določenih tipološko pogojenih oblik stalnih formul in splošne norme prevajanja političnih besedil, ki zahtevajo prilagajanje jezikovnih elementov v določenem kontekstu. Če je v začetku obstajalo precej omahovanja pri izbiri jezikovnih sredstev in načinov prevajanja, vidimo, da gre danes za uveljavljen in normiran besedilni tip. 2 Prevajanje pravnih besedil s področja EU in pomen za slovenščino Pridružitev Slovenije Evropski uniji 1. maja 2004 predstavlja pomemben mejnik v političnem življenju države, ki se je močno odražal tudi v odnosu do jezika in jezikovnih poklicev. Datum pridružitve pa je le zaključni datum procesa, ki predstavlja nov začetek: pristopna pogajanja so se začela 31. marca 1998 in končala 13. decembra 2003, pogodba o pristopu je bila podpisana 16. aprila 2004 (Zobavnik idr. 2011). S tem je slovenščina postala eden od uradnih jezikov EU, zakonodaja EU pa je nad slovensko, ali kot pravita Haček in Zajc (2005: 7): Polnopravno članstvo predstavlja novi kvantni skok v političnem, socialnem in gospodarskem razvoju, pri čemer gre na eni strani za prenos izvrševanja dela suverenih pravic na institucije EU, kar omejuje tradicionalno državno suverenost, na drugi strani pa gre za širjenje suverenosti, saj bo Slovenija kot članica sodelovala pri oblikovanju odločitev, ki bodo veljavne za vse druge. Druga posledica včlanitve je, da se v temelju spremeni razmerje med izvršilno oblastjo in nacionalnim parlamentom – pri oblikovanju najpomembnejših odločitev na ravni EU sodeluje vlada, medtem ko lahko parlament le izvaja določen nadzor. Pred vstopom Slovenije v EU je bila potreba po prevajanju dokumentov zelo velika: treba je bilo prevesti celoten Pravni red EU (Acquis communautaire) ter drugo zakonodajo, kjer se je morala Slovenija prilagoditi Uniji: to so bili predvsem zavezujoči pravni akti (uredbe, direktive in sklepi), nezavezujoči pravni akti (resolucije, mnenja) in drugi akti (interni akti institucij EU, akcijski programi ipd.) (Krstič 1998). Prevajanje pa je potekalo tudi v obratni smeri: iz slovenščine so prevajali ustrezno zakonodajo in ostale dokumente v uradne jezike EU, predvsem v angleščino (prav tam). Besedila, šlo je predvsem za prevode v slovenščino, nekaj pa tudi iz slovenščine, so se prevajala v okviru vladnih prevajalskih služb, zaradi velike količine pa tudi po agencijah, veliko dela so opravili t. i. zunanji prevajalci. Nad prevodi je bdela Služba vlade za evropske zadeve (SVEZ), ki je zagotavljala poenotenje dokumentov. Poenotenje je bilo predvsem terminološko (Krstič 1998), pa tudi oblikovno: to se je še utrdilo z uporabo prevajalskih orodij, ki so v začetku obsegala Multiterm in Translator’s Workbench (prav tam), ki ju je razvijalo nemško podjetje Trados, danes pa je to predvsem njuna nadgradnja SDL Trados. Prevajalci v institucijah Evropske unije uporabljajo ista orodja, že več kot 30 let pa tudi prevajalnik Systran. 146