Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 (prim. 1883: 7) zapisal, da je pri svojem delu sicer po svoji zmožnosti uporabil preprost jezik, vendar je namesto »slovničnih novih iznajdb in pokušen« raje uporabil »v večini tuje izraze, katerih se ljudstvo poslužuje«. Tavčar je s tem poudaril temeljno terminološko načelo ustaljenosti, po katerem se uveljavljena poimenovanja v stroki brez terminološkega dogovora ne spreminjajo, saj sicer niso več prepoznavna. Skoraj 140 let po Tavčarjevi monograifji je izšel Pravni terminološki slovar, ki pa seveda ne 12 vsebuje deifnicij vseh besed, uporabljenih v katerem koli pravnem aktu. Terminološki slovar je posrednik znanja, vendar še tako dovršen terminološki priročnik ne more nadomestiti pojmovnega vedenja, ki ga ima strokovnjak, zato je za nestrokovnjake lahko premalo informativen. 4 Pravna besedila za nestrokovnjake V pravu je uveljavljen termin prava neuka stranka ‛stranka, ki nima pravnega znanja’ (PTS), sodišča pa so dolžna po 12. členu Zakona o pravdnem postopku stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozoriti, katera (pravdna) dejanja lahko opravi. Pravna besedila, s katerimi priha- jamo v stik, npr. obrazložitve odločb, so navadno zelo zgoščena (Ferbežar (2012: 118 in dalje) jih imenuje informacijsko zgoščena), prav tako morajo biti informacije smiselno povezane, da je besedilo koherentno. Lektorji lahko olajšajo razumevanje že s premišljenim členjenjem daljših povedi na več krajših, torej s skladenjsko pre prostostjo, ponovitvijo relevantnih informacij (polnopomenskimi besedami namesto zaimkov), celo z dodatnim segmentiranjem preveč gostega besedila poleg (samoumevnega) zagotavljanja jezikovne pravilnosti. Izjemna previdnost pa je potrebna pri spreminjanju terminologije, saj lahko posegi nepoznavalca področja 13 spremenijo vsebino in namen pravnega besedila. Naša izhodiščna teza je, da je pri tvorjenju besedila treba upoštevati naslovnika, ki mu je besedilo namenjeno. Najpogostejša vrsta pravnih besedil, ki jih poznamo 14 tudi nestrokovnjaki, so najrazličnejše vrste upravnih odločb, od spričeval, potrdil, 12 V terminološke slovarje praviloma ne vključujemo zastarele terminologije, lastnih imen, poimenovanj oseb, saj to niso termini v ožjem pomenu, čeprav se v besedilih pojavljajo. Prim. npr. odgovor v Jezikovni svetovalnici Kako rečemo tastu in tašči po ločitvi? (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4469/kako- re%C4%8Demo-tastu-in-ta%C5%A1%C4%8Di-po-lo%C4%8Ditvi). 13 Dokaj pogosta napaka je zamenjevanje ustavitve postopka ‛1. končanje sodnega postopka brez vsebinskega odločanja o zadevi, npr. zaradi smrti stranke, združitve obeh strank v eni osebi, umika tožbe; 2. končanje kazenskega postopka, praviloma brez vsebinskega odločanja o obtožbi, zaradi procesnih okoliščin, npr. smrti obdolženca, odstopu upravičenega tožilca od pregona, nedopustitvi obtožnice ali nepopravljivih postopkovnih ovir; 3. končanje upravnega postopka zaradi formalnih razlogov, npr. zaradi smrti stranke ob nededljivosti predmeta postopka, ali končanje postopka po uradni dolžnosti, če ni pogojev za naložitev obveznosti stranki’ s prekinitvijo postopka ‛zastoj v postopku, ki nastane neodvisno od volje strank na podlagi zakona ali po odredbi sodišča ali upravnega organa in zaradi katerega prenehajo teči roki, procesna dejanja ene stranke pa nimajo učinkov proti nasprotni stranki’, kar izhaja iz delne sinonimije v splošnem jeziku. Napake se pojavijo tudi pri zamenjavi zavrženja zahtevka ‛odločitev upravnega organa, da ne obstajajo procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zahtevku, npr. zaradi pomanjkanja legitimacije ali zamude roka za vložitev zahtevka’ z zavrnitvijo zahtevka ‛odločitev sodišča ali upravnega organa, da zahtevek ni utemeljen’. 14 Obstaja kar nekaj tisoč vrst upravnih odločb, ena od njih je tudi prometni znak. 142