Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 potrebujemo precej več podatkov, da bi jih lahko razumeli. Ferbežar (2012: 117–125) namreč opisuje sedem kriterijev razumljivosti besedila, med katerimi je leksika (terminologija) le eden. Vsi kriteriji so povezani z naslovnikom, ki mu tvorec besedila namenja sporočilo. Pri tem nastane zanimiv paradoks, ki se kaže tudi v pravnih (zlasti normativnih) besedilih – splošnejši, kot je naslovnik (manj individualiziran), manj so prepoznane (in upoštevane) njegove (speciifčne) potrebe, znanje, izkušnje 8 in sposobnost razumevanja besedila, čeprav naj bi bila predvsem zakonodajna in uradovalna besedila namenjena vsem. Ferbežar (2012: 126) poudarja, da je tvorjenje besedilnega pomena (ali pomenov) sicer posledica izbiranja (tako jezikovnih sredstev kot družbenih dejavnikov), vendar ne gre za linearni (ali celo enkratni) proces, temveč za vzajemnost, saj izbira na strani sporočevalca vpliva na izbire naslovnika, ki so odvisne od vseh besedilnih in družbenih dejavnikov. Pri tem je za nerazumljivost besedila seveda odgovoren tvorec (pri pravnih predpisih jih je celo več), za razume- vanje pa tudi naslovnik. 3 Pravni jezik Pravni jezik in njegove značilnosti so priljubljeno področje raziskovanja tako pravnikov kot jezikoslovcev. Kranjc je na več mestih (prim. npr. 2019: 329) o pravu zapisal, da pravo obstaja samo s pomočjo jezika in da je opredeljeno (posredno pa tudi omejeno) z jezikom in poimenovanji v njem. Visković (prim. 1989: 16) je jezik prava deifniral kot specializirani jezik (jezikovni podsistem), ki ga uporabljajo osebe, pooblaščene izrekati splošne in posamezne pravne norme, in vsi drugi ljudje, ki opravljajo jezikovna dejanja s ponavljanjem njihovih načinov izražanja. Pavčnik pa poudarja načelo tesne povezanosti misli in besede v pravu (npr. 2019: 87 in dalje), 9 ki ni omejeno le na jezik pravne znanosti, temveč vključuje vsakdanji jezik. Kljub obsežnim razpravam je tudi pravni jezik kot vsak jezik stroke namenjen v prvi vrsti 10 sporazumevanju med strokovnjaki, torej med pravniki (v različnih vlogah) in šele 11 nato tudi nepravnikom. Že Tavčar je v uvodu Poduka o najpotrebnejših zakonih 8 V času epidemije covida-19 je bilo sprejetih veliko navodil, priporočil, ki med seboj niso bila usklajena, čeprav je bil naslovnik načeloma znan (vsi ljudje na območju Republike Slovenije). Zaščitne maske naj bi denimo v zaprtih javnih prostorih nosili vsi (novica Ministrstva za zdravje, 24. 6. 2020, www.gov.si/ novice/2020-06-24-obvezne-maske-v-zaprtih-javnih-prostorih-in-javnem-prometu-ter-razkuzevanje-rok/), vendar so posamezni pravilniki v ustanovah natančneje določali uporabo zaščitnih mask in ocenjevali tudi sposobnost pravilne uporabe maske. Otrokom do 12. leta tako še v času epidemije ni bilo treba nositi zaščitnih mask (Higienska priporočila za izvajanje pouka v osnovni šoli za preprečevanje širjenja SARS- CoV-2, dostopno na https://nijz.si/sites/www.nijz.si/ifles/uploaded/higienska_priporocila_za_izvajanje_ pouka_v_osnovni_soli_za_preprecevanje_sirjenja_sars-cov-2_priporocila_za_obdobje_ko_se_v_drzavi_ pojavljajo_posamicni_primeri_covid-19.pdf), kar so nekateri starši posplošili, da velja za vse javne prostore. Seveda bi lahko upoštevali smiselno rabo predpisa, vendar so prav navodila za preprečevanje širjenja ena od tistih, ki naj bi bila čim bolj določ(e)na. Neizvajanje predpisov ali različno razumevanje pa je gotovo povzročila tudi velika količina samo delno spremenjenih predpisov v kratkem času. 9 Pavčnik ga imenuje splošni pogovorni jezik in praktičnosporazumevalni jezik, pri čemer obeh terminov ne enači. 10 Npr. med sodnikom in odvetnikom na sodišču, pripravljavcem zakonskega besedila in pravnikom, ki zakon uporablja, med profesorjem in študentom … 11 Gre pravzaprav za komentar k takratnim prevodom veljavnih zakonov. 141