Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 zlasti Ferbežar 2012, Osolnik Kunc 2007, Igličar 2002, Ambrožič 2019 in Škrubej, npr. 2011. 2 Vloga terminologije v jeziku Terminologija je del jezika, ki označuje pojme, torej miselne enote ali enote znanja izbranega strokovnega področja. Pojmi so neodvisni od termina (poimenovanja) in tvorijo pojmovni sistem, zato vsakokratnih poimenovanj ali terminov ne preučujemo (ali spreminjamo) izolirano, temveč v okviru skupnih značilnosti iščemo razmerja med pojmi. Termini so le oznake, ki pojem poimenujejo. Zaradi nepoznavanja pojmovnega sistema in navidezne razumljivosti terminologije pa se razmeroma pogosto med nestrokovnjaki pojavi težnja, da posegajo v poimenovalni sistem stroke 3 z namenom »izboljševanja« strokovnega jezika in tako zamenjujejo uveljavljene termine s približnimi poimenovanji, ki pojma ne poimenujejo več ustrezno in 4 celostno. Najpogostejši tovrstni posegi se kažejo pri zamenjavi tujk s poimenovanji domačega izvora, ki so lahko ustrezni, npr. surogatno materinstvo nadomestno materinstvo, privatizacija lastninjenje, še večkrat pa je slovenjenje neustrezno, saj 5 ifzična oseba ni *telesna oseba in pravna ifkcija ni pravna domišljija, prav tako pa ni pravna domneva, ki bi sicer morda za koga predstavljala boljšo rešitev. Prvi naslovnik in uporabnik terminologije je področni strokovnjak, ki pozna pojmovni sistem stroke ter pozna tudi že uporabljena in uveljavljena poimenovanja (termine). Razvoj znanosti, drugačen pogled na metodologijo, teorijo neke stroke pripelje do novih poimenovalnih potreb in poimenovanja je treba iskati v okviru razmerij že obstoječih rešitev, saj ta ne smejo porušiti dotlejšnjih poimenovalnih (in 6 pojmovnih) razmerij. Področni strokovnjak lahko opozori, ali je novo poimenovanje v stroki že uporabljeno za drug pojem in ga zato ne more(jo) sprejeti, prav tako pa 7 strokovnjaki ocenijo zmožnost ločevanja med sorodnimi pojmi. Pravni nestrokovnjaki, kamor sodimo tudi jezikoslovci, lektorji, prevajalci, novi- narji in drugi, pa nimamo vsega znanja o pojmovnem sistemu prava, zato nestrokov- njaki, kljub temu da se pravni termini pogosto pojavljajo v vsakdanjih besedilih, 3 Dobesedno prevajanje je lahko zlasti v jezikih s podobnim/istim kulturnim okoljem najučinkovitejši način prevzemanja terminologije, saj je iskanje povsem novih poimenovalnih rešitev ali širjenje pomena starih tudi zavajajoče. Seveda pa vsak (prvi) dobesedni prevod ni ustrezen in se tudi ne ustali v stroki. 4 O uporabi splošnojezikovnih priročnikov v terminologiji prim. tudi Jemec Tomazin 2012. 5 V Pravnem terminološkem slovarju (v nadaljevanju PTS) je pravna ifkcija ‛pravno določena predpostavka, da dejstvo, za katero se ve, da ni resnično, v pravu velja za resnično’, pravna domneva pa ‛predpostavka, da se določena dejstva na podlagi prava štejejo za resnična, zaradi česar jih v pravnih postopkih ni treba dokazovati’. 6 Iskanje (naj)primernejšega poimenovanja v slovenščini je najpogostejši tip vprašanj v Terminološki svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Čeprav raba nekega termina v drugi stroki ni odločilna za izbiro, jo vendarle skušamo upoštevati, zlasti pri tistih terminih, kjer je verjetnost determinologizacije (prenosa v splošni jezik) večja. Prim. npr. superprenašalec (https://isjfr.zrc-sazu.si/ sl/terminologisce/svetovanje/superprenasalec#v). 7 To je pomembno zlasti pri predlogu menjave uveljavljenih terminov, npr. ali integralno varstvo gozdov spremeniti v integrirano varstvo gozdov, ker se v agronomiji uporablja termin integrirano varstvo rastlin. Predloga zamenjave nismo podprli, saj gre za dva pojma. Več na https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/ terminologisce/svetovanje/integralno-varstvo-gozdov#v. 140