Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
ureditve položaja jezika prikaže rabo, prakse in stališča govorcev ter opozori na nekatera aktualna vprašanja o javni rabi in prisotnosti slovenskega jezika ter potrebe njegovih govorcev na tem območju. Uvid v prispevku Izbira jezika pri avtorjih mlajše generacije Slovencev v Italiji poglobi Jadranka Cergol. Kot ugotavlja, se slovenski avtorji s tega območja pogosto izmenično odločajo za pisanje v slovenščini ali v jeziku večinskega naroda, vendar se ta težnja med mlajšo generacijo ustvarjalcev ne krepi oz. postaja morda celo redkejša. Na osebni ravni o razmerju do jezikov razmišlja Marija Stanonik v prispevku »Lahko pravim, da sem tudi jaz v resnici en Slovenc!«, v katerem predstavlja odnos francoskega princa do slovenščine kot jezika okolja, v katerem je preživel otroštvo in s katerim se kljub časovni oddaljenosti in zavesti o svojem omejenem jezikovnem znanju še vedno tudi identiifcira. Francka Premk v razpravi Ključ, ki vrata vsa odpira raziskuje prenesene pomene v različnih diskurzih ter njihovo identitetno vlogo v besedilih Marje Boršnik in Janeza Premka. V središče postavi njihovo vlogo v literarnozgodovinskih obravnavah Boršnikove in v Premkovih pesniških besedilih ter jih v obeh primerih prepozna kot nosilke nadrejenega sporočila. O (iz)rabi jezikovnih sredstev v funkciji vrednotenja in s tem poistovetenja tako avtorja kot subjekta, o katerem govori, z določenimi identitetami, razpravlja tudi Mojca Šorli, le da razmišljanje postavi v širši, ne zgolj individualni kontekst spolno občutljive rabe jezika na primeru leksema feminizacija. S korpusno analizo je pokazala, da beseda kljub slovarski nezaznamovanosti v konvencionalni rabi dobiva vrednotenjsko, večinoma negativno zaznamovane konotacije. Prispevki torej na vseh področjih družbenega življenja in rabe jezika razkrivajo nezadostnost shematično opisanih in hierarhično opredeljenih razmerij med tradi- cionalnimi socialnimi in funkcijskimi zvrstmi ter usmerjajo pozornost v večfunkcijskost posameznih diskurzov in področij, ki s seboj prinaša tudi jezikovno raznovrstnost. A hkrati kljub temu kažejo, da izbira zvrsti in diskurza ter znotraj obojega jezikovnih elementov in sporazumevalnih vzorcev v posameznem govornem položaju tudi v sodobnem govornem okolju ni naključna. Sodba o tem, katere zvrsti in diskurzi so ustrezni in kateri elementi so znotraj izbranih različic pravilni, je namreč odvisna od medsebojnih, sistemsko, kulturno in družbeno vzpostavljenih razmerij. Vendar se za razumevanje teh razmerij govorci ne morejo več opreti zgolj na tradicionalne opise jezika kot sistema, sestavljenega iz več delnih sistemov, po katerem se hierarhično prikazane socialne zvrsti shematsko povezujejo z opisno deifniranimi družbenimi (funkcijskimi) položaji. Kakšna bo jezikovna podoba govorčeve izjave, tj. znotraj katerih zvrsti bo postavljal jezikovna pravila in znotraj katerih diskurzov bo upošteval značilne sporazumevalne vzorce, je zato odvisno tudi od tega, katera od vlog in identitet (poklicna, geografska, interesna, spolna …) bo v določenem položaju prevladujoča, kar je odvisno od številnih kontekstualnih dejavnikov. Če želimo opisati, vrednotiti in tudi sooblikovati sodobno jezikovno situacijo ter govorcu ponuditi oporo pri orientaciji v spreminjajočem se jezikovnem prostoru, je torej treba preseči razlaganje jezikovne dejavnosti bodisi samo z vidika funkcijske bodisi samo z vidika identitetne 14