Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 subjektivna, posplošujoča drža, ki hkrati opisuje, a tudi ustrezno vrednoti z določenega vidika in z njim povezane perspektive (Bartmiński 2007, 2012). Pri tem je proučevanje avtostereotipov usmerjeno v odkrivanje načinov, kako predstavniki določene skupine vidijo in presojajo sami sebe, proučevanje heterostereotipov pa načinov, kako dojemajo in vrednotijo druge. Ob še vedno razmeroma slabo razširjenem (kar je pogojeno tudi zgodovinsko) poznavanju Slovenije in Slovencev med Poljaki ter podobno Poljske in Poljakov med Slovenci je težko govoriti o obstoju stereotipne podobe Slovenca v miselnosti in predstavah Poljakov, enako velja tudi za stereotipno podobo Poljaka pri Slovencih. Vsekakor pa je mogoče in smiselno proučiti, kako stereotipne dvostranske podobe delujejo pri tistih predstavnikih obeh narodov, ki imajo s takšnimi vzajemnimi stiki izkušnjo. Jezikovno-kulturni izraz avto- ali heterostereotip Poljakov in Slovencev bomo v prispevku uporabljali prav v tem kontekstu. Prispevek želi kot raziskovalno metodo izpostaviti anketo, hkrati pa bralcu približati anketirance, ki so izpolnili vprašalnik o stereotipnem dojemanju Slovencev oz. Poljakov. Zgoščen opis proučevane skupine temelji na parametrih, po katerih smo spraševali ob koncu vprašalnika: spol, starost, izobrazba, delo/poklic, trajanje stika 1 s predstavniki drugega naroda in čas prebivanja v Sloveniji/na Poljskem. 2 O anketi V akademski didaktiki običajno razlikujemo dve temeljni raziskovalni metodi: kvantitativno in kvalitativno. Pri odkrivanju jezikovno-kulturnih konceptov identitete (tj. tega, kar je značilno, ponavljajoče se in hkrati zahteva prikaz odnosa med značilnostmi, ugotavljanje vzrokov, zaznamovanosti itn.) se zdi smiselno združevanje obeh pristopov. V številske podatke je namreč privzeto vpisano vrednotenje: količina na svojstven način določa kakovost in obratno – kakovost zahteva pravo količino. Vendar pa se ni treba izogibati opisu jezikovnih podatkov, ki se pojavljajo redko in posamič – nekateri od njih namreč lahko napovedujejo nove težnje, spremembe 2 v jezikovni podobi, ki jo odkrivamo (Bartmiński 2007: 90). Anketo opredeljujemo kot »določen način zbiranja informacij o ljudeh, njihovih značilnostih, mnenjih in stališčih, dogodkih, pojavih in procesih, pridobljenih od anketirancev z izpolnjevanjem posebnih visoko standardiziranih vprašalnikov, najpogosteje samostojno ob prisotnosti (pogosto pa tudi ne) izvajalca ankete« 3 (Pilch 2003:135; lastni prevod). Uporaba takšne metode in tehnike ni namenjena pridobivanju informacij le o tem, kaj anketiranci o obravnavani temi vedo, temveč tudi o tem, kako jo razumejo in ocenjujejo. Velja poudariti, da je tak tip raziskave 1 Podroben in hkrati izčrpen opis oblikovanja vprašalnika ter rezultatov ankete bo predstavljen v mono- graifji, ki je še v nastajanju (gl. tudi prispevke, navedene v seznamu literature). 2 Za našo raziskavo so bila orodja kvantitativnega pristopa omejena na izračun odstotkov (delež od vsakokratne celote odgovorov). 3 Da bi se izognili zmedi, ki se v literaturi pogosto pojavlja pri uporabi izrazov, povezanih z raziskovalnim postopkom, sledimo Tadeuszu Pilchu in Teresi Bauman (2001: 71), in tako pod metodo razumemo celoto teoretsko utemeljenih postopkov, ki omogočajo odkrivanje določenih zakonitosti, pod tehniko dejavnosti, povezane z njeno praktično izvedbo, medtem ko orodje deifniramo kot instrument, s katerim se izbrane tehnike izvajajo (v našem primeru je to vprašalnik). 130