Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
slovenščine v hrvaškem šolskem sistemu. V obeh okoljih se poleg maternih govorcev slovenščine jezika učijo tudi govorci slovenščine kot jezika okolja, prav tako je zaradi speciifčne sociolingvistične situacije poleg komunikacijske vloge jezika v ospredju posebna identitetna oz. simbolna vloga. Usvajanje slovenščine kot učnega jezika pa hkrati od učencev zahteva, da razvijejo njeno rabo v različnih diskurzih in zvrsteh, posebej knjižnem jeziku. Avtorici tretjega prispevka Tečaj slovenščine za gostujoče japonske študente kot spodbuda k razmisleku o vlogah jezika pa prek prestavitve tečaja slovenščine za japonske študente med njihovo dvotedensko izmenjavo v ospredje postavljata vlogo slovenščine kot tujega jezika, ki ni angleščina, ter s tem razmislek o rabi različnih jezikov. Slovenščina v književnosti je, kot so pokazale tudi razprave v monograifji, zaradi večrazsežnosti umetnostnega besedila težko ulovljiva in se hkrati dotika vseh problemov in področij neumetnostne rabe ter jim – literarno preoblikovanim – daje nova sporočila. Prispevek Milene Mileve Blažić in Kasilde Bedenk o jeziku Flisarjevega romana Mogoče nikoli tako omogoči vpogled v to, kako jezikovni repretoar posameznika oblikuje in izraža govorčev svet, hkrati pa avtorju omogoča tematiziranje odnosa med mislijo in jezikom. Mihaela Koletnik ob razpravi o narečni podobi Lainščkovih »verzušev« pokaže, da je tudi narečje s svojo identitetno funkcijo in izrazno močjo lahko literarni jezik, v katerem je mogoče ustvariti besedila s prepričljivim literarnoestetskim učinkom. Da umetnost ne le na novo interpretira funkcije zvrsti, diskurzov in govorov »realnega« sveta, temveč jeziku dodaja ali odvzema vloge, kaže prispevek Ane Bogataj, usmerjen v medmet in njegovo rabo v slovenskem stripu. V njem namreč medmet zaradi racionalne izrabe prostora nastopa pogosteje kot v drugih diskurzih, hkrati pa v posebnih žanrih njegova najpogostejša vloga ni ekspresivna, temveč s pojavljanjem posnemovalnih medmetov predstavitvena. Irena Avsenik Nabergoj ter Milena Mileva Blažić in Kasilda Bedenk so v razmislek o rabah jezika v umetnosti vključile diahroni vidik ter ob tako različnih zvrsteh, kot so na eni strani pridiga ter na drugi pravljice, pokazale, da jezik v določenih umetnostnih žanrih ohranja podobne vloge, a se hkrati jezikovni elementi, s katerimi se te vloge izražajo, skozi čas spreminjajo oz. se starim dodajajo novi kot izraz sodobnega časa. Irena Avsenik Nabergoj namreč predstavlja različne možnosti pridigarjev za posredovanje bibličnega sporočila poslušalcem, kar skušajo doseči bodisi predvsem z zvesto ponovitvijo prvotnega bilibličnega sporočila in njegovo razlago bodisi z aktualizacijo in neposrednim nagovorom naslovnika. Milena Mileva Blažić in Kasilda Bedenk pa sta analizirali funkcijo in obliko čarobnih besed v pravljicah. V zadnjem sklopu prispevkov so zbrane razprave, v katerih so avtorji usmerili razmislek v vprašanje, kako se jezik, diskurz in posamezni elementi dotikajo identitet bodisi na kolektivni bodisi na individualni ravni. Pogled na identitetno vlogo na kolektivni ravni je v monograifji usmerjen na območja, kjer živijo jeziki v stiku oz. na govorce slovenščine v Italiji. O vlogi slovenščine s perspektive splošnih uporabnikov slovenščine v Italiji razpravlja Nataša Gliha Komac, ki poleg formalne 13