Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Lepo pozdravljeni! 1. kot nagovor uporablja se, ko govorec koga vljudno pozdravi 2. kot zaključek sporočila uporablja se, ko se govorec od koga vljudno poslovi žívijo in žívio [...] 1. knjižno pogovorno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca 2. kot samostalnik, knjižno pogovorno pozdrav, zlasti znanca 3. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom 4. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo 3.3 Podatek o komunikacijskem položaju, v katerem se leksem uporablja, je posredno podan z označevanjem socialnozvrstne pripadnosti s kvaliifkatorji ozkoknjižno, (ne)knjižno pogovorno, slengovsko idr., kar sledi slovaropisni tradiciji in prek šolskega sistema posredovanim teoretičnim postavkam. Socialnozvrstna zaznamovanost gre (z vidika nezaznamovanega knjižnega standarda) v dve smeri: 1) proti omejeni rabi v posebej izbranih položajih (t. i. nadstandard, označen z ozkoknjižno) in 2) proti manj formalni rabi z bolj ali manj formalno pogovarjalnostjo ter neformalnimi slengizmi in otroško govorico (Gliha Komac, Žele 2019: 165). Da bo izbor kvaliifkatorjev slovarskim uporabnikom jasen, njihova sporočilnost ustrezna in hkrati usmeritev k ustrezni rabi v knjižnem jeziku nazorna, morajo opredelitve socialnozvrstnih kvaliifkatorjev prinašati podatke o tipičnih komunikacij- skih položajih, v katerih se socialna zvrst uresničuje, ter značilnostih in učinkih rabe tako označene leksike v knjižnem jeziku. Na tak način so zastavljene tudi opredelitve v Konceptu novega slovarja slovenskega knjižnega jezika (Gliha Komac idr. 2015), ki pa nimajo dokončnega statusa, saj je problematika označevanja aktualna skozi celoten proces nastajanja slovarja. Kot možne alternative se kažejo zlasti oznake, ki bi neposredno navajale formalnost oz. neformalnost komunikacijskega položaja (gl. Kalin Golob, Gantar 2015) – poskusno oznako neformalno/pogovorno je uvedel ePravopis 2019 (Bizjak Končar idr. 2018), vendar razmerje med neformalnostjo in socialnozvrstnim pojmom pogovorno v spremnih besedilih še ni bilo problematizirano. albánka -e ž |mamilo|: neformalno/pogovorno Veliko kadilcev kupuje albanko – mari- huano, uvoženo iz Albanije Poleg stopnje formalnosti, pri kateri je v središču način upovedovanja, je pri socialnih zvrsteh pomembna tudi identiifkacijska funkcija, ki deluje hkrati združevalno (narodnoidentiifkacijska funkcija knjižnega jezika) in razlikovalno, slednje se odraža v identiifkaciji s posameznimi družbenimi skupinami in oblikovanju skupinskih govoric, ki lahko z uporabo zgolj oznak formalno in neformalno ostanejo v slovarju 10 nezabeležene. 3.4 Podatek o subjektivnem vrednotenjskem odnosu do poimenovanega prinašajo t. i. ekspresivni kvaliifkatorji (ekspresivno, slabšalno, ljubkovalno idr.), ki lahko ob razlagi stojijo sami ali v kombinaciji s socialnozvrstnim kvaliifkatorjem, kar 10 S tega vidika je najbolj informativen Slovenski pravopis (2001) z oznakami izobrazbeno, mestne govorice, slengovsko in žargonsko. 125