Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
zavedanje svoje vloge pri razvoju otrokove sporazumevalne zmožnosti; Lara Godec Soršak in Mira Metljak, ki ju je zanimalo stališče bodočih učiteljev razrednega pouka do knjižnega jezika, pri čemer sta izhajali iz vloge učitelja kot govornega zgleda in knjižnega jezika kot zvrsti, ki omogoča nezaznamovano predstavljanje strokovnih vsebin, hkrati pa nakazali, da negativno stališče nekaterih študentov izvira tudi iz neozaveščenosti o večfunkcijskosti pedagoškega govora; Marko Ljubešić pa je ob empirični raziskavi stališč bodočih učiteljev maternega jezika, ki se zavedajo potrebe po ohranjanju svojega jezika, do drugih jezikov v ospredje postavil različna razmerja do t. i. velikih oz. svetovnih jezikov, predvsem angleščine, ter jezikov z malo govorci in ugotovil, da na pozitivno razmerje vpliva tudi neposredna jezikovna soseščina. Nasprotno se Martina Rodela bolj kot v govor učitelja, ki se večinoma uresničuje v medosebni komunikaciji, usmeri v jezik učbeniških besedil, ki kljub prevladujoči predstavitveni vlogi spoznavnega govora skozi elemente odnosnega govora, s katerimi navezuje stik z bralcem in organizira njegovo dejavnost, neposredno vključuje tudi medosebno, vplivanjsko in identitetno vlogo. Preučuje jo ob enakosti glede na spol in socialni položaj v učbenikih za slovenščino v osnovni šoli. Razprave o vlogi različnih zvrsti, ki se prepletajo v govoru učencev in nanj vplivajo, ter s stališči učiteljev do njih pa so pokazale, da so učitelji zavestno ali nezavedno različno strpni do govorcev drugih jezikov in drugih zvrsti. Kot ugotavlja Mojca Stritar Kučuk, so visokošolski učitelji, ki se srečujejo s tujimi študenti, do njihove rabe slovenščine strpni in se jim še posebej ob individualnih oblikah dela jezikovno prilagajajo. Vsaj deloma drugačne pa so izkušnje in stališča glede jezikovne rabe v šolskem in obšolskem prostoru govorcev slovenščine z Idrijskega, o katerih razpravlja Maja Bitenc, ki so osnovno šolo večinoma končali v domačem kraju, šolanje pa nadaljevali v Ljubljani. Izsledki s socialnopsihološkega vidika osvetljujejo jezikovno variantnost in komunikacijo ter pričajo o njeni kompleksnosti, kažejo pa tudi na jezikovne stereotipe in predsodke. Pričakovanja šole, da govorci slovenščine kot prvega jezika obvladajo knjižno oz. kultivirano različico jezika, potrjujejo ugotovitve Jerce Vogel. Hkrati pa predstavljena raziskava kaže, da šola sama primanjkljajev v obvladovanju knjižnega jezika, ki izhajajo iz domačega okolja, in v zmožnosti prožnega izbiranja diskurzov ne odpravlja dovolj učinkovito. To odseva tudi vpliv učenčeve prevladujoče zunajšolske različice slovenščine na oceno ter posledično različna motiviranost dijakov za učenje knjižnega jezika. Še posebej občutljivo je oblikovanje stališč do slovenščine in drugih jezikov ter do knjižnega jezika in drugih različic slovenščine, ki se oblikujejo tudi prek v šoli vzpostavljenih razmerij, na dvojezičnih območjih, o čemer v prispevku Slovenščina kot odraz identitete srednješolcev na dvojezičnem madžarskoslovenskem območju razpravljata Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes. O vlogi in poučevanju slovenščine v prostorih medjezikovnih stikov razpravljajo Katarina Gomboc Čeh, Marija Jajić Novogradec ter Nagisa Moritoki Škof in Kristina Hmeljak Sangawa. V prvih dveh razpravah je v ospredju poučevanje slovenščine v večjezičnem okolju v šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem oz. vloga 12