Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 dvoje gosli. Na Slovenskem so dvoje ali troje Jesenice (Toporišič 2000: 333–334), kjer se pojem množinski samostalnik uporablja v odnosu do po morfoloških lastnostih raznolikih samostalnikov, ker se poleg Plt (vrata, gosli) navaja tudi samostalnike, ki sicer edninske oblike imajo, prim.: (9) Rad bi obul tvoj zlati čeveljček! (GF) – Čeveljčki morajo biti dovolj udobni. (GF) Skupino samostalnikov, ki jo v slovenskem jezikoslovju pogosto prištevajo k množinskim, sestavljajo največkrat imena parnih delov telesa ali parnih oblačil, kar ima oznake v SSKJ »nav. mn.«, npr. ledvica (nav. mn. ledvice), brk (nav. mn. brki), rokavica (nav. mn. rokavice) itn. Tovrstnih samostalnikov na podlagi dejstva, da imajo edninske oblike in torej niso defektne paradigme, ne prištevamo k samostalnikom Plt (prim. zmožnost rabe samo množinskih oblik v primerih, kjer gre seveda za en sam predmet (10) ali pa za več predmetov (11), in primer (9) s protistavo ednine in množine, ki zaznamujeta protistavo enega in več predmetov (v danem primeru para)): (10) Vsi so oblečeni v uniforme – bela srajca in temnomodro krilo ali hlače. (GF) (11) ročno tkanje trakov oziroma pasov za zavezovanje srajc, hlač in kril. (GF) Isto velja za litovščino, prim.: (12) Batas buvo kiauras. (LKT) ‛Čevelj je bil preluknjan.’ – Mokytojų batai visuomet prasti. (LKT) ‛Učiteljevi čevlji so vedno slabi.’ 4 Roduner in Čižik-Prokaševa v razpravi o kategoriji števila v litovščini (2006: 82), ki temelji na kognitivističnih načelih, obravnavata defektno paradigmo litovskih množinskih samostalnikov, kot so npr. žirklės ‛škarje’, marškiniai ‛srajca’, vestuvės ‛poroka’, Kalėdos ‛božič’ itn., in opozarjata, da je množinska oblika tovrstnih samostalnikov pomensko motivirana bodisi s funkcijsko povezanostjo delov predmeta v delovanje kot celoto (v primeru, kadar imenovani predmet sestoji iz dveh ali več delov), npr. žnyplės ‛klešče’, kelnės ‛hlače’, bodisi s tem, da gre za kompleks obredov, ki v celoti sestavljajo dogodek (proces), torej časovno odvijajoč se kompleksni scenarij dogodka (gl. prej navedeno mnenje Plungjana), npr. vestuvės ‛poroka’, rinkimai ‛volitve’ itn. Možnost štetja sestavljenih predmetov je ponazorjena v zgledih (5) in (6); drugo skupino (procesi, dogodki) avtorja ponazarjata z zgledom: (13) Kas iš jūsų yra matę iflmą »Ketverios vestuvės ir vienerios laidotuvės«? ‛Kdo od vas je gledal iflm Štiri poroke in en pogreb?’, kjer se množinska samostalnika vestuvės ‛poroka’, laidotuvės ‛pogreb’ rabita z ločilnima števnikoma ketverios ‛četvero’, vienerios ‛ene’, ne pa z glavnima keturios ‛štiri’, vienos ‛ene’ (prim. (5), (6)). Skupino samostalnikov mase (oz. gmote) razumeta kot substanco (prav tam: 82), nedeljivo snov, saj bomo, če si želimo razdeliti pivo na več delov, vseeno delili isto pivo. V litovščini so snovni samostalniki lahko edninski (alus ‛pivo’, vanduo ‛voda’) ali pa množinski (pelenai ‛pepel’, miltai ‛moka’, rugiai ‛rž’, kviečiai ‛pšenica’, malkos ‛drva’ idr.). Tovrstni samostalniki v obeh jezikih niso števni, vendar so količinsko izmerljivi: lit. vienas kilogramas miltų ‛en kilogram moke’, trys puodukai kavos ‛tri skodelice kave’; sln. kupiti meter drv, 60 g droži ipd. 114