Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 (pluralia tantum, v nadaljevanju Plt), prim. slovenske zglede in njihove prevode v litovščino: (2) sln. Hrabrost (Sgt) je lepa lastnost. – lit. Drąsa (Sgt) yra gera savybė. (3) sln. To so škarje (Plt). – lit. Čia yra žirklės (Plt). (4) sln. Veter piha z vzhoda (Sgt). – Vėjas pučia iš rytų (Plt). Navedeni zgledi pričajo, da morfološke značilnosti slovenskih in litovskih leksemov, ki označujejo identične denotate, lahko sovpadajo (primera (2) in (3)) ali se razlikujejo (primer (4)). Kontrastivna primerjava slovenskih in litovskih enoštevilskih samostalnikov, ki po eni strani poglablja naše znanje o kategoriji števila, po drugi pa je koristna za globlji vpogled v konkretno realizacijo kategorialnih lastnosti v vsakem od obravnavanih jezikov, predvideva analizo tako samoedninskih kot tudi samomnožinskih samostalnikov. V pričujočem članku gre za primerjavo le ene skupine samostalnikov, in sicer pluralia tantum. 2 Problem množinskih samostalnikov je zadnje čase predmet številnih tipoloških in kognitivističnih raziskav (gl. Corbett 2000, 2018). Na široko zastopanost množinskih samostalnikov v baltskih jezikih opozarjata Koptjevskaja-Tamm in Wälchli (2001). V številnih razpravah se obravnava problematika množinskih samostalnikov v slovanskih jezikih (Norman, Suprunčuk 2000; Sobolev 2005; Degtjarev 1982; Corbett 2019 idr.). Za slovenščino po našem vedenju razen študije Mečkovske (1982) še ni bilo podrobnih raziskav množinskih samostalnikov in njihove tipologije. Raziskovalci kategorije števila samostalnikov se največkrat ne ustavijo pri razlikovanju med ednino, množino in dvojino, temveč navajajo pomenske skupine samostalnikov, za katere je značilna enoštevilskost (prim. Corbett 2000:175; Rodu- ner, Čižik-Prokaševa 2006: 89 idr.). Navajanje pomenskih skupin množinskih samostal nikov pri opisovanju kategorije števila dokazuje, da ta kategorija presega »ozko oblikoslovni vidik protistave edninstva–dvojinstva–množinstva« in se izkazuje za slovarsko-slovnično kategorijo (Mečkovska 1982: 30). Po mnenju Vladimirja Plungjana, ki pri obravnavi enoštevilskosti piše o številu kot pomenоslovni slovnični kategoriji (2000: 278–279), se pojem kolikosti (števila) lahko uporablja le pri enoštevilnih samostalnikih, ki se nanašajo na konkretne objekte, prostorsko in/ali časovno omejene, ali pa na konkretne situacije, zaznamovane z začetkom in koncem (torej imajo časovno odvijajoč se kompleksni scenarij dogodka, npr. imena obredov, praznikov, kot so binkošti). Takšni objekti so lahko števni, zato jih določamo kot diskretne (presledne). Nediskretni (nepresledni) in neštevni objekti pa so snovi (sneg, mleko, prah), homogene skupnosti (mladina, rezanci), stanja in lastnosti brez časovnih omejitev (belina, hrabrost, pozaba). Torej trditev, da je število le slovnična kategorija, ne drži povsem. To nas spodbuja k analizi pomenskih skupin množinskih samostalnikov v obeh obravnavanih jezikih. Slovenska slovnica Jožeta Toporišiča (2000: 271–272) ne predlaga razvrstitve množinskih samostalnikov, pač pa ponuja tri zglede množinskih imen, in sicer možgani, vile, vrata, opozarja tudi na številsko omejenost snovnih imen, npr. ribe, 112