Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
oz. jezikovni elementi. Andreja Žele tako v predstavitvi slovenščine v znanosti kot področji, ki sta osrednjega pomena za razvoj slovenskega znanstvenega jezika, opredeljuje jezik znanosti in visokošolski strokovni diskurz, pri tem pa kot posebno pomembno temo v času vsestranske globalizacije izpostavlja sprotno prevajanje najpomembnejših znanstvenih besedil v slovenščino, kar ohranja vitalnost slovenščine kot intelektualnega jezika. Jezikovna orodja, ki naj bi bila zaradi spreminjajočega se jezikovnega okolja tako znanstvenikom kot širšim uporabnikom še bolj v pomoč ne samo pri izbiri poimenovalnih sredstev, temveč tudi pri razumevanju njihovih konotativnih pomenov, prek katerih govorci sporočajo o svojem razmerju do teme, naslovnika, samega sebe …, pa v prispevku Splošni razlagalni slovar kot pokazatelj komunikacijske norme v slovenskem jeziku predstavlja Duša Race. Po drugi strani se celo na področju znanstvenega diskurza pogled od vprašanj, ki prispevajo k poimenovalni natančnosti in opisnosti, usmerja v vprašanja interesne in vrednotenjske (ne)nevtralnosti oz. v to, kako se prek jezikovnih sredstev izraža posameznikova ali kolektivna identiteta. Maria Wacławek in Maria Wtorkowska ob analizi raziskovalnih orodij pri analizah jezikovne podobe sveta, zlasti koncepta jezikovnih in kulturnih stereotipov, razmišljata o pomenu izbire anketirancev. Jelena Konicka pa ob primerjavi slovenskih in litovskih množinskih samostalnikov ugotavlja, da se razlike nanašajo na posebne skupine entitet, ki so v najširšem pomenu tudi gradniki t. i. nacionalne identitete, npr. na poimenovanja praznikov in obredov. Strokovno področje, ki je zaradi političnih in družbenih okoliščin posebej občutljivo tudi ob jezikovnih uresničitvah, je področje prava in pravnega jezika. Mateja Jemec Tomazin v prispevku Pravni jezik in pravna terminologija kot del pravne (ne)varnosti razmišlja o razlogih za nerazumevanje pravnega diskurza, ki ga odkriva tudi v »laičnem« nerazumevanju pojmov, ki se skrivajo za sicer poznanimi terminološkimi poimenovanji. Mojca Schlamberger Brezar ob tem opozarja na množico pravnih besedil, ki nastajajo s prevajanjem pravnih dokumentov institucij EU ter skozi katero se je sčasoma oblikovala besedilna vrsta evropskih pravnih aktov s posebnimi normami. Obe razpravi pa kažeta, da pravna besedila, čeprav dostopna in na videz razumljiva širšemu bralstvu, zahtevajo poznavanje pravne stroke in tvorjenja pomenov znotraj nje. Področje učiteljevega oz. šolskega govora je vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja razumljeno kot funkcijsko izrazito raznovrstno področje, na kar je opozarjala predvsem Olga Kunst Gnamuš, ki je kot glavni vlogi opredelila predstavitveno – ta se izraža prek spoznavnega – in vplivanjsko – ta se izraža prek odnosnega govora. Pri tem se odpira več razmerij med zvrstmi, diskurzi in jeziki, katerih govorci so bodisi učitelji bodisi učenci. Zapletenost področja odsevajo tudi prispevki v pričujoči monograifji. Poglede na učiteljev govor vse od obdobja pripravništva do visoke šole so predstavili: Maja Šebjanič Oražem, ki razpravlja o sporazumevalni zmožnosti in spretnostih učiteljev začetnikov, ki se kažejo skozi bolj ali manj učinkovito in konstruktivno rabo pedagoškega govora; Barbara Baloh, ki raziskuje mnenje vzgojiteljev o razvijanju sporazumevalne zmožnosti v vrtcu, pri čemer ugotavlja, da je pomembno učiteljevo 11