Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 vse študijsko gradivo. Rezultat je dovolj poveden: od vsega visokošolskega gradiva 16 je 42 % slovenskega. Med tem slovenskim visokošolskim gradivom prevladuje t. i. učno gradivo (približno 70 %), delež slovenskih učbenikov pa je približno 30 %. Ti slovenski učbeniki se zelo redko prevajajo v drug jezik, tako jih je bilo npr. v zadnjih 15 letih prevedenih 20, in od tega sedem v angleščino, potem pa si kot ciljni jezik prevoda sledijo še hrvaščina, srbščina, makedonščina, italijanščina in nemščina. Z vidika učnega jezika je pomenljivo, da je prevajanja izvorno angleškega študijskega gradiva v slovenščino zanemarljivo malo (v zadnjih 15 letih vsega šest učbenikov). Še največ slovenskih učbenikov tudi v zadnjem desetletju je pričakovano v humanistiki (umetnost vseh vrst, jezikoslovje, literatura), sledi pravo z različnimi podpodročji, pri osnovnih vedah, npr. matematika, računovodstvo, ifzika, pa tudi zdravstvene vede (nega in oskrba, vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij in gibljivost), vede s področja telesnih vadb; pri obravnavah bolj specializiranih ved ali podved, npr. v biokemiji, biotehnologiji, prevladuje angleščina in le nekaj odstotkov učbenikov je v hrvaščini, srbščini in nemščini. Pomenljivo opazno je tudi, da so »učbeniki« pretežno v angleščini, »učno gradivo« pa v slovenščini, in to v približno enaki meri velja tako za naravoslovna kot tehnična, tehnološka in družboslovna strokovna področja. V nadaljevanju je treba redno spremljati dejansko rabo slovenščine na fakultetah in to 17 bo dovolj dober pokazatelj nadaljnjega razvoja strokovne in znanstvene slovenščine. 4 Za sklep Proaktivnega delovanja v smeri razvoja znanstvene in strokovne slovenščine ni, trenutno še ni izoblikovane konkretne jezikovne strategije, ki bi za začetek povezala jezikoslovno stroko in politiko in bi se morala začeti uresničevati najprej na visokošolski ravni. Vključevanje predmeta strokovne in znanstvene slovenščine na slovenske fakultete bi osmislilo prvenstveno vlogo maternega jezika v raziskavah, zlasti pa v miselnih procesih konceptualizacije in argumentiranja. Končno bi se tudi z vidika lastnega jezika lahko zamislili, da samo kdor nima izvirnih vsebin, tudi nima prave potrebe po izvirnem izrazu, ki bi to vsebino sporočal. 16 To se približno prekriva z dobljenim podatkom v anketi znotraj omenjenega ciljnega raziskovalnega programa. Na anketno vprašanje »Ali so vse vsebine pri vašem študiju dostopne v slovenščini?« je 44 % študentov, ki so izpolnili vprašalnik, odgovorilo pritrdilno, drugi, tj. 56 %, pa so to zanikali s komentarji: »Večina strokovne literature ne obstaja v slovenščini« ali »Določena strokovna literatura je samo v angleščini« ali »Pogosto je strokovna literatura dostopna le v angleščini«. 17 Na to opozarja povzetek nekaj študentskih mnenj v anketi znotraj omenjenega ciljnega raziskovalnega programa: »Večina gradiva je v angleščini in študenti že zdaj prevajamo nazaj v slovenščino« ali »Že zdaj je študentom težko prebrati le eno slovensko knjigo, kaj šele da bi jo morali brati v angleščini«, »Študente zanima zlasti znanstvena vsebina področja, za katerega so se odločili, ne pa neizogibno dodatno učenje angleščine in vseh strokovnih izrazov v angleščini« in »Sem študent biologije in podpiram slovenske izraze, saj že sedaj veliko stvari ne moremo poimenovati v slovenščini«. 108