Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 2.1 Trenutno kaže, da je »internacionalizacija« po angleško pravzaprav pravo nasprotje internacionalizmu, saj zanemarja akademske in znanstvene tradicije v nemščini, francoščini, italijanščini, ruščini in drugih slovanskih jezikih (Močnik 2016). Na državni ravni bi morali čim prej izoblikovati uresničljivo jezikovo strategijo v smislu jasnega proaktivnega nacionalnega programa jezikovne politike s sprotnim organizacijskim in vsebinskim uresničevanjem. Nedorečeno stališče visokošolske politike do slovenščine se kaže v že več kot desetletje naraščajočem angleženju visokega šolstva, ki nima nobene povezave 10 s kakovostjo vsebin predavanj na fakultetah. 3 Slovenščina v visokem šolstvu Pobude za vključevanje znanstvene in strokovne slovenščine na slovenske fakultete v obliki visokošolskega predmeta, ki bi bodoče znanstvenike in strokovnjake pripravljal na kompetentno in jezikovno kultivirano strokovno-znanstveno sporočanje, izhajajo že s konca šestdesetih let prejšnjega stoletja. To se ni nikoli začelo uresničevati, čeprav je za nemoten razvoj najvišje stopnje strokovnega jezika potreben kontinuiran znanstveni diskurz v slovenščini, ki bi sproti izkazoval besedotvorne in besedilotvorne 11 jezikovne zmožnosti. Upam si namreč trditi, da se vsi intelektualni dosežki in presežki Slovencev, ki jim je prvi jezik slovenščina, lahko najbolj preifnjeno in v najrazličnejših pomensko-izrazijskih niansah ubesedijo ravno v slovenščini. Eno je gotovo: slovenska terminologija v naravoslovnih, tehničnih, družboslovnih in humanističnih strokah ne more nastajati samodejno in prvopoklicani za razvijanje, opredeljevanje in ustaljevanje aktualne terminologije določenega področja so ravno 12 visokošolski predavatelji, so tudi tvorci in svetovalci pri nastajanju terminoloških odkrije, koliko napora strokovnjakov je potrebnega, da se zbere slovenska terminologija, ki naj bi bila seveda tudi dejansko uporabljana. 10 Na to se že dolgo opozarja, še zlasti intenzivno pa celo zadnje desetletje, ko je vse obširneje opisano in pokomentirano tudi v monograifjah slovenskih jezikoslovcev (Vidovič Muha 2013; Jesenšek 2016). Vsa opažanja trenutnega stanja in teženj v vedno večje angleženje nas navedejo še na eno pomisel, ki pa odkriva tudi neakademsko praktičnost študija: »Domnevati nas mika, da oni, ki bi radi privabili študentke in študente s predavanji v angleščini, nemara ne predavajo nič takega, zaradi česar bi bilo vredno naučiti se slovenščine […] Tako resnična konkurenčna prednost ni študijski proces v angleščini, temveč morebitna cenenost življenja v Sloveniji« (Močnik: 2016). Nadaljnja, tudi neupravičena, tovrstna ugibanja in domneve bi lahko omililo ali preprečilo izoblikovanje novih vsebinskih modulov za posamezna študijska področja, ki bi bili namenjeni zlasti študijski izmenjavi in študentski mobilnosti. 11 Kot pogosto doslej bolj eksplicitna opozorila in potrebe po različnih strokovnih priročnikih za slovenščino na različnih strokovnih področjih prihajajo iz našega zamejstva: kako in s čim pri zamejskih učiteljih, dijakih in študentih enakovredno razvijati strokovno in znanstveno slovenščino, saj sicer »[p]odcenje vanje skrbi za jezik nujno pripelje do funkcionalne okrnjenosti slovarja, do občutka nelagodja pri podajanju snovi, sčasoma pa tudi do občutka jezikovne in narodne manjvrednosti« (Pertot 1994/95: 227). 12 Analiza anket glede uporabe jezikov v visokem šolstvu je pokazala, da 58 % visokošolskih učiteljev, ki so izpolnili vprašalnik, vse vsebine predava v slovenskem jeziku, 31 % visokošolskih učiteljev pa predava vse študijske vsebine v angleškem jeziku; hkrati pa 83 % študentov nima vpliva na to, ali bodo poslušali predavanja v slovenskem ali angleškem jeziku. 106