Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 slovenske misli; zamisli, izdelave konceptov že po naravi stvari potekajo v naravnem jeziku. Navsezadnje je dobro poznavanje zmožnosti lastnega jezika tudi dobro izhodišče za spoznavanje in presojanje tujih terminologij. Danes pri nas približno 51 % raziskovalcev piše pretežno v angleščini, 36 % pretežno v slovenščini, 12 % v drugih jezikih, 1 % pretežno v nemščini, medtem ko v zamejstvu npr. 42 % vprašanih 6 piše razprave v slovenščini. Stanje znanstvene slovenščine pomenljivo razkriva stanje znanstvene periodike v Sloveniji. Stanovska društva še vzdržujejo periodiko z znanstvenimi prispevki tudi v slovenskem jeziku, npr. Elektrotehniški vestnik, Strojniški vestnik, Ventil, Zdravniški vestnik, Farmacevtski vestnik, do leta 1993 Vestnik slovenskega kemijskega društva (danes Acta Chimica Slovenica), vendar so vsebinsko tehtnejše raziskave večinsko v tujem jeziku in praviloma najprej objavljene v tujih znanstvenih oz. strokovnih revijah; to najbolj očitno potrjuje primerjava objav istega avtorja v domačih in tujih revijah. Za začetek bi se slovenske znanstvene oz. strokovne revije, ki so v mednarodnih bazah, morale zavzemati za izvirne znanstvene razprave v slovenskem jeziku, tj. da bi bile naše izvirne raziskovalne vsebine ubesedene in objavljene najprej 7 ali pa (vsaj) vzporedno tudi v slovenščini. 8 Raziskava znotraj ciljnega raziskovanega projekta je iz nabora izvirnih znanstvenih člankov, ki so bili s to tipološko oznako vneseni v informacijski sistem Cobiss v obdobju od leta 1985 do leta 2015, dala nekaj sporočilnih in tudi že ključnih spoznanj: 1) slovenščina je bila v obdobju skupne federalne države Jugoslavije prevladujoč jezik v slovenski znanosti; 2) takoj po osamosvojitvi slovenščino s prvega mesta vodilnega znanstvenega jezika izrine angleščina, vloga drugih tujih jezikov ostaja primerjalno z angleščino minimalna; 3) rast slovenskih izvirnih znanstvenih člankov v angleščini od osamosvojitve strmo narašča; 4) rast slovenskih izvirnih znanstvenih člankov je bila do vstopa Slovenije v Evropsko unijo še zmerna, po vstopu v Unijo pa je sledil padec objav v slovenščini; 5) danes je število znanstvenih objav v slovenščini približno enako kot pred 20 leti, medtem ko se je v tem istem obdobju (od leta 1997 do danes) število znanstvenih objav v angleščini potrojilo. Umanjkanje vseh tipov najrelevantnejših strokovnih in znanstvenih besedil v slovenščini tako znotraj posameznega področja kot za čim več različnih področij sproti zaznavajo tudi naši terminologi, saj za nove 9 nastajajoče terminološke slovarje potrebujejo specializirane terminološke korpuse. 6 V nadaljevanju tega prispevka se sklicujem zlasti na rezultate spletne ankete, ki je bila izvedena v okviru omenjenega raziskovalnega projekta (gl. opombo 1); razposlana je bila na 2660 javno dostopnih e-naslovov ciljno izbranim specializiranim jezikovnim uporabnikom slovenščine doma, v zamejstvu in po svetu, ki so povezavo razpošiljali naprej. Anketo je ustrezno izpolnilo 5953 anketirancev, od tega so bile 3204 ankete (54 %) izpolnjene v celoti, 2749 (46 %) pa delno. 7 O tem, kako z odvzemanjem bibliografskih znanstvenih referenc slovensko pisanim znanstvenim razpravam posredno izgublja celotna slovenska humanistična znanost, pišeta Hladnik (2015: 264–267) in Vidovič Muha (2015: 261–263). 8 Podrobneje o projektu gl. opombo 1. Avtor te raziskave dr. Jani Kozina (ZRC SAZU) je te in še druge ugotovitve (ki jih je dobil od IZUM-a kot skrbnika COBISS-a) pospremil s povednim graifčnim prikazom in daljšim komentarjem. 9 Tu mislim zlasti na Sekcijo za terminološke slovarje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Leta 2015 so izdali tudi Terminološki slovar avtomatike in na tem in podobnih področjih se jasno 105