Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Prispevek poskuša predstaviti aktualno stanje slovenščine kot jezika slovenske znanosti in kot učnega jezika v visokem šolstvu. Opozorjeno je na stanje slovenske znanstvene periodike, zlasti pa na odločujočo jezikovno vlogo visokošolske študijske literature (monograifj, učbenikov ipd.). V času vsestranske globalizacije in v težnji k univerzalnemu znanstvenemu jeziku postaja vedno bolj odločujoče tudi sprotno prevajanje najpomembnejših znanstvenih in strokovnih vsebin v slovenščino. 3 In kakšna je trenutna vloga slovenščine v znanosti? Strokovni in znanstveni jezik nastajata zavestno, zato se mora v procesu izobraževanja zavestno in kontinuirano razvijati stilistično-zvrstna polnofunkcijska raba lastnega jezika; to je tudi osnovni 4 pogoj za normalen vsestranski razvoj jezika kot sistema. Vprašanja o vlogi slovenščine v znanosti in še zlasti o njeni učni vlogi v visokem šolstvu so se še posebej aktualizirala v letu 2016, ko se je v noveli Zakona o visokem šolstvu obravnaval člen o učnem jeziku. Takrat so zagovorniki večje anglikanizacije visokega šolstva pri svojih utemeljitvah pogosto enačili razvoj rabe slovenščine kot strokovnega in znanstvenega jezika bodisi z razvijanjem večjezičnosti in širjenjem lektoratov slovenščine po svetu bodisi z nujnostjo večje digitalizacije in 5 tehnologizacije slovenščine. Tako lektorati kot digitalizacija so potrebni in koristni, in prav ali tudi zaradi naštetega je treba slovenščini kot državnemu in enemu izmed uradnih jezikov EU zagotoviti pogoje za nemoten nadaljnji razvoj in kontinuirano rabo na vseh področjih in v vseh položajih; šele takrat tehnološka podpora ne bo samo »digitalizacija«, ampak resnično tudi »digitalizacija slovenščine«. Jezikovna kultura se namreč v smislu jezikovne kultiviranosti lahko uspešno uresničuje samo, če je jezik samodejni način vsestranske socializacije in funkciona- lizacije, in s tem znotraj poimenovalnih zmožnosti jezika omogoča tudi največjo skladnost vsebine in izraza. To slednje pa je bistvo kultiviranja znanstvenega in strokovnega jezika: iz norme knjižnega jezika bi bilo nujno oblikovati jezikovno normo znotraj posameznih strok glede na speciifčne potrebe posamezne stroke, ki izhajajo iz razmerja vsebina vs. izraz. Potreba jezikovnega normiranja znotraj posameznih strok še do dandanes ni uzaveščena niti na akademski ravni. 2 Slovenščina v znanosti Vedno bolj raznovrstna in specializirana tematizacija znanstvenega jezika s svojo pomensko-izrazno kompleksnostjo predstavlja najvišjo intelektualno raven vsakega nacionalnega jezika. Slovenska terminologija je tako rekoč interpretacija slovenske znanstvene misli, razkriva namreč načine, konceptualizacije in vse ostale zmožnosti 3 Že skozi stoletja oz. tisočletja se namreč potrjuje, da znanstveni jeziki nastajajo in se razvijajo načrtno in z veliko truda (Dolenc 2020). 4 Še vedno ostaja odprto vprašanje, kako hkrati zagotoviti razvoj slovenščine, kakovostno internacionalizacijo in prožno prilagajanje novim potrebam; manjka tudi konkretna opredelitev »strokovno utemeljene jezikovne prakse«, ki bi pripomogla k sprotnemu reševanju problemov (Kalin Golob idr. 2013). 5 Problematiko o rabi slovenščine na vseh področjih delovanja v Republiki Sloveniji je odprl in sprožil posvet Javna raba slovenščine: stanje, zakonodajne rešitve in strategija (8. decembra 2016 v dvorani Državnega sveta na Šubičevi 4). Od takrat se na sprotne dogodke, ki kršijo rabo slovenščine v Republiki Sloveniji redno, in po potrebi tudi protestno, odziva Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. 104