Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
ter morda kažejo smeri razvoja v prihodnjih. Prispevki namreč že ob analizi novinarskih besedil opozarjajo, da se skozi izbiro jezika, diskurza in jezikovnih sredstev ob informativnost vse pogosteje enakovredno ali celo prevladujoče postavlja želja po prepričevanju oz. oblikovanju stališč. Katarzyna Bednarska tako analizira različne kolektivne spomine Slovencev na obdobje druge svetovne vojne, kot se kažejo v poročanju o koncertu Nosil bom rdečo zvezdo, z vidika diskurzivne teorije. Špela Antloga razmišlja o identiifkaciji metaforičnih izrazov in o tem, kako se z interpretacijo metaforičnih izrazov v kontekstu kažejo funkcije teh izrazov v besedilu, Mojca Smolej pa v prispevku Prosti besedni red: obravnava primerov v izbranih publicističnih besedilih o možnostih poudarjanja izbranih informacij in s tem posrednega usmerjanja bralčeve interpretacije. Odsev kompleksne sociolingvistične situacije v novinarskem diskurzu pa celovito pokaže Tina Lengar Verovnik v razpravi o slovenščini v radijskih programih na avstrijskem Koroškem. Možnosti izražanja vrednostnih sodb so v ospredju razprav o govoru oglaševanja, ki prepričevalno oz. vplivanjsko funkcijo postavlja pred predstavitveno, pri čemer skuša na naslovnika učinkovati prek sklicevanja na vrednote, stališča, predpostavke, s katerimi se identiifcira. Sonja Starc tako v razpravi Vrednotenje v reklami in anti reklami: primer alkoholnih in tobačnih izdelkov skuša predstaviti domene in ravni vrednotenja, ki so izražene ob pozitivnem ali negativnem vrednotenju izdelka. Eva Sicherl pa aktualizira iskanje novih izraznih možnosti v oglaševanju ter hkrati vpliv angleščine ob razmisleku o prekrivankah oz. prekrivanju kot vrsti v slovenskem knjižnem jeziku nesistemskega besedotvornega postopka. Vendar medijskega prostora v zadnjih desetletjih ne zaznamuje le brisanje mej med izrazito informativnimi oz. sporočanjskimi in vplivanjskim besedili ter večja moč identitetne funkcije v njih, temveč vanj v spletnih okoljih vstopajo tudi novi diskurzi, ki premikajo ločnico med zasebnim in javnim ter s tem med javno sprejemljivim in nesprejemljivim govorom. Osrednja vprašanja, ki se jih dotikajo avtorji v mono- graifji, so kljub drugačnemu kontekstu podobna vprašanjem, ki se zastavljajo v »tradicionalnih« medijskih besedilih: kako pritegniti naslovnika ter kako tudi z izbiro določenih jezikovnih elementov izraziti svojo sodbo, stališče …, pri čemer na izbiro bistveno vplivajo predpostavke o naslovnikovih vrednotah, stališčih, čustvih in tvorčeva lastna identiteta. Ina Poteko tako ob jezikovni podobi naslovov slovenskih videoposnetkov na YouTubu razmišlja o vlogi tujejezičnih elementov ter drugih poudarkov, Kristina Pahor de Maiti, Darja Fišer, Nikola Ljubešić in Tomaž Erjavec pa opozarjajo na pogostejšo rabo kazalnih zaimkov v družbeno nesprejemljivih spletnih komentarjih, kar kaže na večjo čustvenost teh komentarjev in hkrati na večjo željo po neposrednem stiku z drugimi komentatorji. Razmislek o slovenščini v znanosti je v ospredje po eni strani postavil izzive, ki jih prinašata globalizacija in hiter razvoj na področjih novih tehnologij in znanosti, ter po drugi strani opozorila na občutljivo razmerje med spoznavno in identitetno (ali simbolno) funkcijo, ki jo v na videz interesno in sporočevalsko popolnoma nezaznamovan znanstveni diskurz vnašajo posamezni dejavniki sporazumevanja 10