Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 38_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530
38 Simpozij OBDOBJA 3 trajanjem artikuliranih sekvenc (v nadaljevanju AS), pri čemer je AS tista govorna 4 enota, ki je sestavljena iz konkretno izrečenih zlogovnih verig, ki jo zapolnjeni premori (v nadaljevanju ZP) prekinjajo. Zaradi tesne povezave z jezikovnim sistemom oz. s spe- ciifčnimi značilnostmi zlogov (zlogovno strukturo) je po mnenju številnih avtorjev mogoče reči, da pri vsakem jeziku obstaja stabilna intrinzična hitrost artikulacije (Magno Caldognetto, Vagges 1991; Giannini 2000; Giannini, Pettorino 2011). Zlogovno trajanje, ki ga upoštevamo tako pri izračunu HA kot HG, je namreč jezikovno speciifčno, odvisno je namreč od zlogovne strukture določenega jezika (odprti – zaprti zlogi in število možnih zaporednih soglasniških elementov v okviru enega zloga) ter od morebitne naglašenosti elementov, saj so naglašeni zlogi načeloma daljši od nenaglašenih. V jezikih, za katere je značilna kompleksnejša zlogovna struktura oz. kjer je odstotek zaprtih zlogov večji od odprtih – npr. angleščina 60 % in nemščina 53 % – je npr. HA ne glede na zvrstno tipologijo govora (spontani oz. brani govor) manjša kot v jezikih s prevladujočim odstotkom odprtih zlogov – npr. italijanščina in francoščina 76 % ali španščina 72 % (Dellatre 1965 po Magno Caldognetto, Vagges 1991: 427). Pri tem igra vlogo pri razlikovanju HA med jeziki tudi nivo kompresibilnosti nenaglašenih zlogov, saj prav morebitna izrazita redukcija nenaglašenih zlogov daje jezikom različen ritem in vsakemu različno, vendar v istem jezikovnem sistemu stabilno HA (Bertinetto, Magno Caldognetto 1993). Za primerjavo: intrinzična HA angleškega jezika – to je jezik, ki v primerjavi z npr. italijanskim ali japonskim jezikom predstavlja kompleksnejšo zlogovno strukturo in večjo kompresibilnost nenaglašenih zlogov – je nekoliko manjša (4–5 zl/s) tako od italijanske (5–6 zl/s) kot od japonske (6–7 zl/s) intrinzične HA (Giannini 2010: 1233). Kljub večji stabilnosti pa tudi HA variira, in to ne samo glede na jezikovni sistem, temveč tudi v povezavi z drugimi dejavniki, kot so npr. idiosinkratične in biološko- anatomske govorčeve značilnosti (npr. spol, starost, višina, teža, zdravstveno stanje, narečno ozadje) ali govorčevo čustveno stanje (Pettorino 2003, 2004). Ob tem je treba poudariti, da kljub stabilnosti kazalca v vsakem jeziku obstajata mejni vrednosti HA, nad oz. pod katerima govor lahko zveni izumetničeno ali celo nerazumljivo. V okviru razpona variabilnosti HA v istem jezikovnem sistemu običajno ločimo tri hitrostne stopnje, in sicer »normalno« razločno artikulirano besedilo (intrinzična HA), (pre)počasno oz. pretirano razločno artikulacijo (nadartikulacija) in (pre)hitro oz. pospešeno in nenatančno artikulacijo (podartikulacija) (Giannini 2000: 253). V istem jezikovnem sistemu tako variacije tega kazalca namigujejo na morebitne pospešitve ali upočasnitve hitrosti, s katero izgovarjamo zloge – na krajše oz. daljše zlogovno trajanje – ter na različno stopnjo natančnosti artikulacijske geste. Predvidoma bo torej 5 katerega vrednosti kazalca se v povprečju nahajajo pod intrinzično nepatološki govor, 3 V literaturi je AS opredeljena kot fonična veriga brez zapolnjenih premorov, ki se nahaja med praznima premoroma, katerih minimalni prag v položaju pred zapornikom je 50 ms (Zmarich, Magno Caldognetto, Ferrero 1996 po Romito, Lio, Galatà 2007). 4 Prekinitve govornega toka ločimo na prazne – tj. zvočno prazne oz. neglasovne ali tihe – in zapolnjene premore – to so zvočno zapolnjeni oz. glasovni premori (gl. Scuteri 2017). 5 Z napredovanjem nevrodegenerativnih bolezni, kot so npr. tipični in atipični parkinsonizmi, nastanejo t. i. motorične motnje govora (dizatrija, disfonija), pri čemer se artikulacijska kakovost in hitrost bolnikov 92