Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 38_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530
38 Simpozij OBDOBJA Spodnja vrsta Slike 3 prikazuje stabilnost položaja jezika v ponovitvah. Podatki predstavljajo le minimalno skupino kakovosti samoglasnikov. Tako G3 kot G5 sta opravili dve ponovitvi vsake tarčne besede in slika jasno prikazuje variabilnost v ponovitvah, prav tako pa tudi variabilnost med govorci. G3 ima npr. stabilno izreko /u/, /ɔ/, ne pa /o/, G5 pa stabilno izreko /o/, ne pa /u/ in /ɔ/. Analiza vseh govorcev ni pokazala nikakršnih sistematičnih vzorcev. 4 Diskusija Glavni namen predstavljene raziskave je bil opis položaja jezika pri izreki slovenskih samoglasnikov. Hkrati s tem pa smo želeli preveriti, ali obstajajo razlike v položaju jezika med (teoretično dopustnimi) kratkimi in dolgimi samoglasniki ter obstoj samoglasnika /ʌ/. Artikulacijska analiza ni pokazala nobenih razlik med samoglasniki, ki naj bi se pojavljali v kratki oz. dolgi različici. Krivulje obeh različic so se znatno prekrivale pri vseh analiziranih samoglasniških parih, kar ne nakazuje bistvenih razlik v položaju jezika. Artikulacijski rezultati v tem sledijo predhodnim akustičnim (Šuštaršič idr. 1995; Tivadar 2004a) in perceptivnim (Tivadar 2004b; Huber 2006), da govorci slovenskega jezika ne ločujejo več med dolgimi in kratkimi samoglasniki (fonološkost kolikosti). V predstavljeni raziskavi sicer nismo preverjali dejanske razlike v dolžini samoglasnikov, ampak je delitev na kratke in dolge samoglasnike izhajala iz slovarskih transkripcij (SSKJ). Analiza položaja jezika prav tako ni potrdila obstoja glasu /ʌ/ pri sodelujočih govorcih, kar je v nasprotju s predhodnimi opažanji akustičnih meritev (Jurgec 2011). Podobno kot pri analizi kratkih in dolgih samoglasnikov tudi tu ni bilo bistvenih razlik v položaju jezika med samoglasnikoma /a/ in /ʌ/. Rezultati vseh petih govorcev nakazujejo, da ima slovenščina osem samoglasnikov: /i, e, ɛ, a, ə, ɔ, o, u/, ki se razlikujejo predvsem v položaju jezika. Jezik ima pri njihovi tvorbi distinktivno različno obliko in/ali položaj v ustni votlini. Ta razlika je najopaznejša pri njihovi izreki v naboru minimalnih parov. V primerjavi samoglasnikov, izrečenih v različnih glasovnih okoljih, pa je opazen znaten vpliv koartikulacije, ki lahko bistveno spremeni obliko in položaj jezika (npr. samoglasnik /a/ na Sliki 1), kar je skladno z opisom koartikulacijskega vpliva sosednjih soglasnikov na položaj jezika pri samoglasniku (Zharkova, Hewlett 2009) Predstavljena raziskava je prav tako razkrila zanimive razlike med govorci in pri 4 njih samih. Čeprav imajo na splošno vsi govorci primerljive položaje jezika, so med njimi opazne tudi manjše razlike, kot npr. razlika med /a/ in /ə/ pri obeh govorkah na Sliki 3. Te razlike so najverjetneje posledica individualnih anatomskih značilnosti in usvojenih artikulacijskih navad. Razlike so opazne tudi v ponovitvah istih govorcev, pri čemer se jezik bolj razlikuje v položaju kot v obliki. To nakazuje, da ne obstaja zgolj en sam ustrezen položaj jezika, temveč da ima jezik ciljno področje v ustni votlini, znotraj katerega se mora izvesti artikulacija. 4 O različnem položaju jezika pri tvorbi polglasnika v obalnem govoru je pisala Jana Volk (2018). 78