Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 38_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530
38 Simpozij OBDOBJA 3.2 Izbor in obdelava posnetkov Izbrali smo oddaje, ki so dostopne na portalu RTV 4D,7 seznam je objavljen v Horjak 2018: 92. Iz izbranih oddaj je bil izrezan le govor posameznega voditelja, saj drugih govorcev nismo analizirali. Pri vsakem govorcu smo izrezali najmanj 27 minut govora. Uporabili smo oddaje v skupni dolžini 7 ur, 49 minut in 19 sekund, analizirali pa smo 2 uri, 12 minut in 30 sekund govora. V programu Praat, različica 6.0.19 (Boersma, Weenink 2019), smo na podlagi percepcije ter s pomočjo oscilograma in spektrograma označili vse polglasnike in reducirane glasove. Označenih je bilo 849 segmentov, od tega 518 nedvoumnih sistemskih polglasnikov in 331 reduciranih samoglasnikov: 257 /a/, 70 /ɛ/, 4 /i/. 3.3 Kategorije merjenih glasov Pri kategorizaciji posameznih izmerjenih glasov smo upoštevali njihovo (ne)naglašenost, besedni položaj, (ne)poudarjenost, (ne)nahajanje pred /ɾ/ in realizacijo polnega samoglasnika. Izmerjene glasove smo razvrstili v naslednje kategorije: naglašeni polglasnik pred /ɾ/ (na. pr. /ɾ/), nenaglašeni polglasnik pred /ɾ/ (nn. pr. /ɾ/), naglašeni korenski polglasnik (na. kor.), nenaglašeni polglasnik v nezadnjem besednem zlogu (nn. nz. zl.), nenaglašeni polglasnik v zadnjem besednem zlogu (nn. z. zl.), reducirani /a/ (red. /a/), reducirani /ɛ/ (red. /ɛ/) in reducirani /i/ (red. /i/). Pri statističnih izračunih kolikosti poudarjenih glasov – ti so izgovorjeni z večjo jakostjo, zato je njihov čas artikulacije daljši – nismo upoštevali. 3.4 Merjenje kakovosti in kolikosti V programu Praat smo merili dva parametra, ki sta prisotna v glasoslovnih opisih slovenskih fonemov, to sta kakovost in trajanje.8 Kakovost polglasnika smo iz merili s pomočjo formantne analize, izmerili smo osnovni ton (F ) ter prve štiri formante 9 0 glasu (od F1 do F 4 ). Osredotočili smo se predvsem na F1 in F 2 , ki sta najbolj raz- l očevalna, nanju vplivata predvsem položaj jezika ter oblika ustnic (Palková 1994: 106 ). Izmerili smo tudi trajanje glasov, zanimal nas je zlasti polglasnik ob fonemu /ɾ/. 7 Portal RTV 4D je spletni arhiv vseh televizijskih in radijskih programov RTV Slovenija, dostopen je na povezavi http://4d.rtvslo.si/. 8 Srebot Rejec (1988), Petek idr. (1996) in Tivadar (2004) so na podlagi meritev slovenskih samoglasnikov ugotovili, da se naglašeni samoglasniki med seboj na podlagi trajanja v govoru ne razlikujejo. Pregled meritev kolikosti slovenskih naglašenih samoglasnikov je obravnavan v Horjak, Tivadar 2019. 9 Formanti predstavljajo močnejša frekvenčna območja pri naravnem govoru, prikazujemo jih s spektro- gramom, na katerem so vidni kot črni snopi (Pompino-Marschall 2009: 108). Vrednost prvega formanta (F 1 ) je pri visokih samoglasnikih (npr. /i/, /u/) nizka, pri nizkih (npr. /a/) pa visoka. Prvi formant nam posreduje podatek o položaju jezika, višja kot je lega jezika, nižja je vrednost F1 . Drugi formant (F2 ) pa predstavlja položaj jezika glede na razmerje spredaj – zadaj. Pri sprednjih samoglasnikih se jezična ploskev približuje trdemu nebu, pri zadnjih samoglasnikih pa mehkemu nebu (samoglasnike lahko razdelimo na palatalne in velarne). F2 je najnižji pri zadnjih samoglasnikih (npr. /u/, /o/), najvišji pa pri sprednjih (npr. /i/, /e/) (prav tam: 125). Skladno z jezično ploskvijo se giba tudi spodnja čeljust. Osnovni ton (F 0 ) predstavlja osnovno frekvenco melodije govora (angl. pitch), imajo ga le glasovi s ponavljajočim nihanjem (Ladefoged 1996: 33). Višji formanti (npr. F , F idr.) za določanje fonetičnih lastnosti glasov 5 6 niso ključni, saj odražajo predvsem individualno zgradbo govoril posameznika (Palková 1994: 106). O težavah pri odčitavanju formantov pri digitalnem spektrograifranju piše Jurgec (2004). 42