Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 38_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530
38 Simpozij OBDOBJA 18 za verkštat (< nem. Werkstatt) ‛delavnica’), kjer je v nemščini, ne glede na čas prevzema, pričakovani izgovor prav tako /šp/, /št/. 4.1.3 Nekoliko bolj negotovo je določanje izgovora ob zapisu
v drugih položajih glede na predvideni časa prevzema. Med zapisi s
najdemo npr. angstr za angšter ‛vrsta posode za pitje’, borst(srvnem. vorstboršt za ) ‛gozd’, closterza klošter ‛samostan’, ifnkustenifnkušten za ‛binkoštni’, ifrstifršt za ‛knez’, ifsterifšter za ‛pek’, kostati za koštati ‛stati’, kunst za kunšt (tudi kunstenkunstnu in ) ‛umetnost, spretnost’, lust za lušt ‛poželenje’, polster za polšter ‛blazina’, trost za trošt ‛tolažba’..., vendar se za večino besed v literaturi predvideva, da gre za zgodnejše izposojenke (prim. Snoj 2016 za klošter, ifnkušten (pri binkošti); Snoj 2014 za boršt (< srvnem. vorst), ifršt (nem. Fürst < srvnem. vürste), koštati, kunšt, lušt, polšter (pri povšterc), trošt; Striedter-Temps 1963 za angšter, boršt, ifršt (< bav. av. Fürst, v govorjenem jeziku ifršt), ifšter, klošter, kunšt, lušt, polšter, trošt) in torej prevzete s /št/, zapisane pa pod 19 vplivom nemščine v skladu s sočasno nemško normo s
. Od navedenih besed izstopa citatni zapis fürst, ki bi lahko kazal na sekundarni prevzem iz sočasne knjižne nemščine in izgovor ifrst. Vendar najdemo le posamične pojavitve pri Krelju in v treh izdajah pesmarice (DC 1579, DC 1584, TfC 1595), hkrati pa v Bohoričevi slovnici najdemo tudi zapis fürsht, ki potrjuje opozorilo, da večja odvisnost nekaterih prevzetih besed od izvirnega zapisa ne kaže nujno na novejši prevzem (Legan Ravnikar 2012: 133). 4.2 Izposojenke iz drugih jezikov 4.2.1 Pri nemških izposojenkah torej dilem glede glasovne podobe ob zapisu
,
praktično ni. Se je pa tovrstni zapis iz njih mestoma razširil tudi v prevzete besede iz drugih jezikov, npr. italijanizme austria ob aushtria za avštrija, 20 kastiga ob kashtigakaštiga za (z besedno družino), ter celo v posamičnih primerih 21 v neprevzete besede, vendar v začetnem položaju predvsem pri Trubarju: ſteti (TPs 1566, TT 1581- 82), ſtevenje (JPo 1578) za šteti, števenje, styri (TC 1550, TT 1557, KPo 1567), styriſtuštiriza itn. 1561) (TL , štiristo itd.; v nezačetnem položaju pa se tovrstni zapisi pojavljajo v delih, kjer so tipični tudi za prevzete besede: nistar (KB 1566, KPo 22 23 1567, JPo 1578), postovanje (MD 1592). 18 Izjemoma najdemo zapis
,
pri sestavljenkah, ki imajo za osnovo prevzeti glagol, predpona pa je slovenska, npr. saspotovati za zašpotovati (*P 1563, JPo 1578, TT 1581-82), prestimati za preštimati (JPo 1578). 19 Zapis s
najdemo še v naslednjih obdobjih, npr. v Kastelec-Vorenčevem slovarju (pri kunšt) in pri Svetokriškem (pri kunšt, lušt, trošt; Snoj 2014). 20 Etimologija je negotova, Bezlaj (1976: 6) besedo izvaja iz it. osteria. 21 Njihova maloštevilnost je v skladu s splošno maloštevilnostjo neprevzetih besed s soglasniškimi sklopi /šp/, /št/ v slovenščini (prim. Legan Ravnikar 2012: 136). 22 Kreljev dosledni zapis nister za ništer (ki ga v posameznih primerih najdemo tudi pri Juričiču, verjetno pod Kreljevim vplivom) je primerljiv z njegovim zapisom prevzetih besed; v drugih neprevzetih besedah je Krelj pretežno uporabljal zapis <št>. 23 Zapis
se pojavlja tudi v priponi -stvo pri osnovah na mehkonebni zapornik ali šumnik (bustvo, človestvo, sovrastvo), vendar različice iztočnice pri geslu človeštvo kažejo, da ne gre nujno za pisno varianto, saj izkazujejo različne premene soglasniških sklopov: človestvu, človečstvu, človejcstvu, človeštvu (naštete so samo tiste različice, ki so relevantne za to vprašanje). 217