Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 38_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530
38 Simpozij OBDOBJA 3.2 Manj različic ima izposojenka veroh iz nemškega Weiroh ‛kadilo’, pri kateri kljub velikemu prevladovanju različice z
(zapisana je tudi v obeh Megiserjevih slovarjih, čeprav se sicer pri njem pojavlja največ zapisov z
) dvakrat najdemo tudi veiroh (v TT 1557, ki je bil v 1581–82 spremenjen v veroh, in v TPo 1595). 3.3 Podobno razmerje med starejšo in mlajšo prevzeto obliko kot pri ohcet najdemo pri slabše izpričani besedi vejer (Dalmatin) : baier (Megiser) < nem. Weiher ‛ribnik’ (prim. Striedter-Temps 1963: 86). 3.4 Na možnost domačega glasovnega razvoja /ej/ iz /aj/ v mlajših prevzetih besedah (npr. pri frei : frai, gmein : gmain) pa kažejo različice neprevzetih besed dvanejst, grižljej, jejce, skorej, skupej itd. z asimilacijo /a/ > /e/ (Ramovš 1935: 225). 3.5 Negotov je tudi izgovor v primerih, ko za besedo ne moremo določiti neposredne nemške predloge, npr. veikushna, veikushnica za domnevno vajkušna, 15 vajkušnica ‛vzglavnik’ (Lägreid 1967; Stabej 1977; Besedje16). 4 Glasovne vrednosti zapisov
,
4.1 Izposojenke iz nemščine Manj dvomov o glasovni podobi besede je pri zapisih s
in
, zlasti na začetku besede, saj sta se od okoli leta 750 do 15. stoletja srvn. /sp/ in /st/ zaradi izgovora /s/ kot [ṡ] (in pozneje [š]) pred nezvenečimi glasovi v slovenščino prevzemala kot /šp/, /št/, po tem obdobju pa je to veljalo dosledno za vzglasni položaj, sredi besede pa le za izposojenke iz (južnokoroških) narečij, mlajše izposojenke iz knjižne nemščine pa so bile predvidoma prevzete s /sp/, /st/16 (Striedter-Temps 1963: 47–48; Jazbec 2007: 84). 4.1.1 Pregled izbranih gesel 17 je pokazal, da se zapisi spstin pri prevzetih besedah iz nemščine dosledno pojavljajo v prvih dveh Trubarjevih delih (TC 1550, TA 1550) ter pri Krelju (KB 1566, KPo 1567), pogosti so tudi pri Juričiču (JPo 1578) in pričakovano v obeh slovarjih Nemca Hieronima Megiserja (MD 1592, MTh 1603); v drugih delih je pojavitev malo, največ v drugih Trubarjevih delih (najpogosteje v TO 1564), le izjemoma jih najdemo pri Dalmatinu (npr. DB 1584: forstat). 4.1.2 Zapisi
,
za /šp/, /št/ v skladu z nemško normo se pojavljajo tudi znotraj besede pri prevzetih nemških zloženkah (forstat za forštat (< nem. Vorstat), padstuba za padštuba (< srvn. badstube) ‛kopališče’, pretspil za pretšpil (< nem. Brettspiel) ‛igra na igralni deski’, puhstab za puhštab (< nem. Buchstab), verkstat 15 Oblika vajkušna je bila določena na podlagi enakega zapisa v Pleteršnikovem slovarju, v Kastelec- Vorencu pa najdemo obliki vakušnica in vaikišnica. Tjaša Jakop za nar. vAnjkUš ‛blazina za pod glavo’ navaja naslednji izvor: *(vańkuš)-ь ← stvnem. wangakussīn, srvnem. wangeküssen, wangeküsse ‛vzglavnik, blazina’ (https://fran.si/Search/File2?dictionaryId=203&name=SLA_V107A(a).01.pdf). 16 Striedter-Temps med zgledi za pozni prevzem navaja tudi kristal, ki pa je v 16. stoletju v slovenščini prevladujoče zapisan s <š>, s
ga najdemo le v DB 1584 (prim. Besedje16). 17 Pregledana so bila gesla špajskamra do špica, špringar do špruh, štima, štrajifnga, štrajfan, štrajfati in posamezna gesla s /st/ ali /št/ sredi besede. Pri obsežnejših geslih s /št/ so pojavitve zapisov s
predstavljale sorazmerno majhen delež (npr. pri štrajfati okoli 4 %). 216