Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 38_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530
38 Simpozij OBDOBJA simbolni funkciji (Bugarski 1994: 111; Škiljan 1998: 60). Bugarski (1984: 253) govori 4 kar o graifčni intuiciji, ki usmerja tok našega mišljenja (torej tudi branja). Čeprav že obstoj črke predpostavlja koncept fonema (Bugarski 1984: 239– 241; Benveniste 1988: 34), pa kulturnozgodovinske okoliščine (za slovenščino npr. Cegnarjev predlog izgovora po črki, prim. Rupel 1946: 11–12) in (morda iz njih izhajajoča) pedagoška poenostavitev pri podajanju v črki zasežene jezikovne kompleksnosti (Šolar 1939: 105) navajajo na nepopolno uzaveščenje razmerja med pisavo in izgovorom. Tivadar zato poudarja pomen samostojnega pravorečnega priročnika (Tivadar 2003: 282; Jurgec, Tivadar 2003: 205; Tivadar 2004: 174), skupaj z novim opisom, ki bi bolj odražal živi, k spontanosti težeč javni govor (Tivadar 2003: 283, 288; 2004: 175); 5 zavzema se tudi za več pravorečnih vsebin v učnem načrtu (2013: 39; 2015: 128–129). 6 Sprejemanje tujega besedja lahko v ciljni jezik vnaša tudi novosti na neleksikalnih ravninah. Odnos do prevzetega zato vselej niha med odklonilnostjo in naklonjenostjo oz. med prilagajanjem in citatnostjo. 1.2 Kratek pregled navodil za izgovor tujk v slovenskih priročnikih Pri tujih lastnih imenih se je že Stanislav Škrabec zavzemal za podomačeni zapis (Dobrovoljc 2004: 180),7 kot ga za občno prevzeto besedje predvideva zdajšnji pravopis (Toporišič 2001: 37–38, § 222–224). Nasprotno so se Fran Levec (1899: § 514), Josip Tominšek (Dobrovoljc 2004: 180) in Anton Breznik (Toporišič 1982: 365–375) opredelili za izvirni zapis in kvečjemu prilagoditev slovenski izreki. Tudi Mirko Rupel je v Pravorečju (1946: 90–91) zagovarjal izvirno izreko tujih lastnih imen ter tistih občnih besed, ki v pisavi še ohranjajo izvirni zapis, podobno Slovenska slovnica (Bajec idr. 1968: 86). Slovar tujk (Verbinc 1974: 13), Enciklopedija Jugoslavije (Cecić 1983: XXVII) in Leksikon Cankarjeve založbe (Dolinar, Knap 2000: 1199) v uvodu podajajo glasovno-črkovne preglednice z znamenji mednarodne fonetične abecede (IPA) ter posebnimi opombami o izreki za pomoč pri citatnem razumevanje, saj da ga odlikuje brezčasnost, preglednost, preverljivost sklepanja in ponovljivost (Potrč 1986: 28, 29, 32). Omogoča prenos v prostoru in času ter nadzor nad sporočilom, zato je ključna prvina javnega sporazumevanja (Škiljan 1998: 32–39). Zapisani jezik je sporočilno enovitejši, nefragmentaren, ekspliciten, jasno členjen in prikriva čustveno-odnosni vidik sporočila (Aitchison 1999: 111; Ivas 1988: 103, 165–166; Škarić 2005: 27–29; Schwanitz 2010: 567). Njegova odmaknjenost od živega govora je tudi dejavnik za izbor v literarni kanon (Golden 2001: 31). 4 Raziskave o vplivu zapisa na izgovor so redke. Tanja Mirtič (ustno) je pri anketi za SSKJ2 opazila, da je izgovarjava občnih besed enotna v 90 % primerov (bobi/bobby [bôbi], hendikep/handicap [hêndikep]; vzorec 10 oseb). 5 Podobno poudarjajo tudi sodelujoči pri ciljnem raziskovalnem projektu Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov (Ahačič 2017: 21–22; Gliha Komac, Jesenšek 2017: 2, 13, 20, 22). 6 Sedanji učni načrt (Poznanovič idr. 2018: 53–54, 58–59) pravorečne učne cilje podaja zelo ambiciozno (»obvlada knjižno izreko besed in povedi ter jo opiše«), a hkrati splošno (»med govornim nastopanjem govori čim bolj knjižno in razločno«). Pri pravorečnem pouku je še vedno aktualen Šolarjev predlog (1939: 103–106), ki temelji na samoopazovanju, medpredmetnem povezovanju in vsakdanji uporabnosti; Škarić (2005: 152) in Tivadar (2004: 173) se strinjata, da je namen takšnega pouka tudi izguba odpora do zborne izreke in strahu pred nastopanjem. 7 Pogačnik (2012: 74) namesto terminov podomačeni ali fonetični zapis rabi izraz plitvi zapis. 180