Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 38_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530
38 Simpozij OBDOBJA 3.1.1 Uvrstitev znamk med stvarna lastna imena V dosedanjih študijah imen izdelkov in znamk (Bešter 1994/95; Dobrovoljc 2009) je bilo že ugotovljeno, da so znamke in imena izdelkov ena od kategorij stvarnih lastnih imen, ki jih zato pišemo z veliko začetnico, npr. Adidas, Argeta, Cockta, Fructal, Nokia, Paloma, Pips, Visa. Imena se ne pojavljajo le v značilni lastnoimenski poziciji imenovalnih prilastkov (vrata Jelovica, čevlji Alpina, testenine Barilla), temveč tudi samostojno, pri čemer je njihov primarni imenski značaj okrnjen (Van de Velde, Ambouroue 2011; Becker 2014). Ta imena so lahko tudi večdenotativna, saj pogosto nastanejo iz osebnih imen, npr. Ford, Prada, Škoda, Barilla, pri tem po potrebi spremenijo spol (Barilla m ‛priimek italijanskega podjetnika’ – Barilla ž ‛podjetje in znamka’). 3.1.2 Metonimičnost imen in znamk Metonimičnost je proces, v katerem ime izgublja primarno imensko funkcijo (Van Langendonck 2014). Veliko lastnih imen je rabljenih metonimično, npr. imena oseb uporabljamo namesto njihovih del (Cankar ‛avtor’ – berem Cankarja ‛avtorjevo delo’), imena držav ali prebivalcev namesto njihovih športnih ekip (Bolga rija ‛država’ – v finalu je zmagala Bolgarija ‛igralci/moštvo iz Bolgarije’), imena organizacij oz. podjetij namesto njihovih zaposlenih (Apple ‛podjetje’ – lani je Apple oznanil ‛zaposleni v podjetju’) ipd. Metonimična raba je bolj razširjena v vsakdanjem govoru kot v knjižnem jeziku, zato so primeri pomenskih prenosov v slovarju SP 2001 sicer redki, omejeni na gradivsko dokumentirano rabo, označeni pa kot praktičnosporazumevalni (prim. geslo Pleteršnik). V obdobju po letu 2013, ko je slovarski opis v še večji meri lahko oprt na gradivo korpusov in najrazličnejše spletne vire,8 ne zgolj na intuicijo slovaropiscev, se metonimična raba že izkazuje kot nevtralna, rabljena v najrazličnejših knjižnojezikovnih žanrih (leposlovje, publicistika, strokovna in spletna besedila), zato se v ePravopisu (2014–) sestavljavci odločamo za konkretnejšo oz. razvidnejšo označitev, npr. s (kvalifikatorskim) pojasnilom »v prenesenem pomenu«: Pleteršnik -a m, oseb. i. (ȇ) |slovenski slovaropisec|; prakt.sp. kupiti Pleteršnika Pleteršnikov slovar (SP 2001) Cankar -ja m, oseb. i. |priimek|; |slovenski pesnik in dramatik|: rojstna hiša Ivana Cankarja; Dopisoval si je s Cankarjem; v prenesenem pomenu Skodelica kave je projekt štirih študentov, ki že leto dni potujejo po Sloveniji in berejo Cankarja Cankarjeva dela […] (ePravopis) Metonimičnost je pogosta tudi pri znamkah in imenih podjetij. V vseh dosedanjih slovarskih delih je v skladu s tradicionalno slovnično in leksikografsko interpretacijo upoštevana imenska funkcija teh izrazov le ob skladenjski poziciji imenovalniškega desnega prilastka, ni pa bilo upoštevano, da se ob pomenskem prenosu »znamka – izdelek« ali »podjetje – izdelek« odvije enak proces kot pri drugih, že naštetih prenosih, npr. »oseba – njeno delo« (gl. zgoraj Cankar, Pleteršnik), a je pri slednjih 8 Kljub temu pa je metonimičnost še vedno prepuščena ročnemu pregledovanju korpusov, saj je semantično označenih korpusov zelo malo (Markert, Nissim 2006). 173