Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 38_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530
na najmanj štirih univerzah v Sloveniji, ki se še posebej ukvarjajo s slovenščino, več raziskovalnih skupin, več govorjenih vsebin tako na komercialnih kot nacionalnih radijskih in televizijskih programih, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku. Dosti več je politikov, učiteljev in drugih javnih govorcev, ki se zavedajo pomena slovenščine in jo uporabljajo tudi v mednarodnem prostoru, tudi v diplomaciji, kar je bilo pred letom 1991 prej velika izjema kot pravilo. Prav tako imamo tako Slovensko akademijo znanosti znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije erminološko svetovalnico) T inštituti (tudi Jezikovno in in umetnosti z raziskovalnimi kot tudi druge raziskovalne skupine in centre (npr. Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani), ki raziskujejo slovenščino in razvijajo najrazličnejša digitalna orodja, s katerimi je slovenščina uvrščena na svetovni zemljevid (od Frana do Gigaifde, eBralca, nikakor ne nazadnje tudi Googlov prevajalnik v slovenščino, če hočemo iti tudi v mednarodni popularni prostor). Želimo si seveda še več! Za konec pa še poudarjen odstavek o slovenščini kot jezikovnem centru sveta, tudi malo kritično, da ne bom preveč kičasto optimističen. Slovenščina je z ustanovitvijo države dokončno postala institucionalni in državni jezik v polnem pomenu besed, z vsemi ključnimi institucijami (nazadnje tudi dominantni jezik vojske in vseh državnih institucij, z diplomacijo vred): misliti slovensko, postati narod mislecev, preiti iz narodnega razmišljanja na nacionalno raven, postati nacija, kot pravi Tine Hribar v svoji knjigi Euroslovenstvo. Še posebej za sloveniste je slovenščina osnovni in osrednji predmet tako proučevanja, poučevanja, razpravljanja v tem našem lepem jeziku kot tudi vstopanja z njim v mednarodni prostor. Brez slovenščine ni slovenistov, tako primarno slovensko govorečih kot znanstvenikov, ki jim je slovenščina drugi jezik. Oddelek za slovenistiko s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik je sam po sebi, inherentno tako nacionalni kot mednarodni element. Ali se te mednarodne razsežnosti slovenščine res zavedamo, pa je drugo vprašanje – z digitalnimi orodji (prevajalniki) bi moral biti materni jezik tudi v znanosti pomembnejši in ne samo predmet raziskovanja. »Kolikokrat Samo še misel v razmislek: se deifnira lastno identiteto na nasprotovanju nekomu ali nečemu!« Ti časi utemeljevanja sebe in svojih vsebin na podlagi izničevanja drugega (nekoč nemškega, srbo-hrvaškega, neslovenskega, danes tudi slovenističnega, slovanskega …) so oz. bi morali za slovenščino in slovenske znanstvenike miniti v usodnih 19. in 20. stoletju, v tretjem desetletju tretjega tisočletja pa moramo biti bolj samozavestni. Avtorja tega iztrganega citata, s katerim se zelo strinjam, ne bom navedel, zaradi vsebinskosti, objektivnosti, tudi recimo za motivacijo: lahko poiščete na spletu oz. pridete na otvoritev Simpozija, kjer bo, mogoče , razkrit, tudi v kontekstu. Ker beseda, stavek ali dva, brez konteksta niso niti osliček, kaj šele konj! Pa čeprav nekateri mislijo, da lahko tudi na ta način spreminjajo svet – ja, z manipulacijo, pridobivanjem in zlorabo moči (= denarja) in posledično upravljanjem z nesvobodomiselnimi množicami, je možno tudi nasilno s pomočjo jezika spreminjati svet. A to ni bil nikoli moj namen, a jezika. verjamem, da tudi ne namen vseh sedanjih raziskovalcev slovenskeg 11