Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 samostana: a) opis dežele, v kateri je samostan (v primeru ljubljanskega Kranjske), njena zgodovina od antike do nastanka vojvodine, geografske značilnosti (meje, obseg, reke itn.); b) opis najpomembnejšega mesta dežele (v primeru Kranjske Ljubljane), oris njegove zgodovine od antike naprej, lega in lastnosti, cerkve v mestu in zunaj njega; c) prihod frančiškanov; č) gradnja samostana; d) zgodovina samostana, spremembe (prehajanje iz rok v roke različnih redov); e) miloščine, ustanove, darovi dobrotnikov; f) spremembe v samostanu: obnove, predelave, širitve; g) opis cerkve, kapel, oltarjev, relikvij, kript, napisov in v cerkvah pokopanih znanih oseb; h) bratovščine; posvetitve; obredi; i) posvetna dejavnost frančiškanov: delovanje v bolnišnici, hiralnici, siroti- šnici. Vsi opisi samostanov imajo na koncu seznam umrlih samostanskih bratov in pre gled vseh samostanskih predstojnikov. Vključene vsebine so odvisne od pomena samo stana, njegovih posebnosti in znamenitosti; opisi pomembnejših samostanov so obsežnejši in natančnejši, pri manjših in manj pomembnih samostanih so nekatera poglavja izpuščena. Najobsežnejši so opisi samostanov na Trsatu (215 strani) in Sveti gori (139 strani), kjer sta bili romarski središči, ter v Ljubljani (167 strani), kjer je bil osrednji samostan province. Viri Fajdiga je pri pisanju izkoristil vse dosegljive vire. Kot pomočnik knjižničarja je imel dostop do gradiva. Po obliki, pristopu in razporeditvi snovi se zgleduje po sočasnih kronikah (in njihovih virih), med katerimi izpostavimo Herzogovo (1740) in Greidererjevo (1777, 1781). Podobnost razkrivajo že naslovi: a) Herzog: Cosmo- graphia Austriaco-Franciscana, seu exacta descriptio provinciae Austriae; b) Grei de- rer: Germania Franciscana seu Chronicon geographo-historicum; c) Fajdiga: Bosnia Seraphica seu Chronologico-Historica descriptio. Za prva dva dela kronike je bil Fajdigov glavni vir zgodovinsko delo Annales Minorum (8 knjig; 1625–1654), ki ga je napisal frančiškanski redovni zgodovinar Luke Wadding (Lucas Waddingus); Fajdiga je imel na voljo drugo, razširjeno izdajo v 19 knjigah (Waddingus 1731–1745), dopolnjeval pa ga je z Glavinićem (1648b). Pri opisih posameznih samostanov v tretjem delu se sklicuje tudi na lokalne zgodovinarje: na Valvasorja (Slava vojvodine Kranjske), Hieronima Megiserja (Annales Carinthiae, 1612), Johanna Georga Turmaira (Aventin(us)) (Annales ducum Boiariae, 1554) in na Schönlebna (Carniolia antiqua et nova, 1680–1681). Pri opisu samostana na Trsatu je uporabljal dela trsatskih historiografov: Glavinića (1648a), Marottija (1710), Francetića (1718) in Pasconija (1731 in 1744), pri opisu samostana na Sveti gori Pasconija (1746), opiral pa se je tudi na Martina Bavčerja (Historia rerum Noricarum et Foroiuliensium) in Gian Giacoma d’Ischia (Historia della principale Contea di Goritia nella Provincia Foro-Juliense). Zgodovinopisje v Fajdigovi kroniki je tipično za prehod iz humanističnega v baročno in razsvetljensko, v katerem so pisci pogosto posegali daleč v preteklost, iskali korenine vse tja do antike in še dlje ter upoštevali širši zgodovinski kontekst. To se pri Fajdigi kaže v etnoloških ekskurzih, zanimivostih in podatkih iz socialne in 98