Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Provinco Bosno-Hrvaško, v drugem se razpravlja o stanju Province Bosne-Hrvaške po njeni delitvi vse do sodobnih časov, v tretjem so popisane zgodovine posameznih ob sto ječih samostanov, ki ga je zbral oče brat Maver Fajdiga, gojenec tega istega 2 reda in province. Leta 1777. V znanstveni in strokovni literaturi se delo navadno citira v okrajšani obliki kot Bosnia Seraphica. Furlan (1926: 38) navaja nekoliko drugačen naslov: Bosnia fran- ciscana h[oc]. e[est]. Chronicon Geographico-historicum de Provincia quondam Bosniae Croatiae, deinde Croatico-Carniolica S. Crucis (Frančiškanska Bosna, to je Geografsko-zgodovinska kronika o Provinci nekoč Bosni-Hrvaški, nato Hrvaško- kranjski Svetega križa). Vsebina Iz naslova je razvidna vsebinska razdelitev rokopisa. Ima tri dele (partes), vsak je razdeljen na poglavja (capita), ta pa na paragrafe (paragraphi; §). Prvi del (pars prima) orisuje zgodovino frančiškanov od njihovega prihoda v Bosno do razdelitve te province na Bosno Srebrno in Bosno-Hrvaško. Iz vsebine razberemo, da gre za časovno obdobje od okoli leta 1340 do 1513/1514. Drugi del (pars secunda) opisuje dogodke od omenjene razdelitve do časa, ko je Fajdiga pisal kroniko, tj. od leta 1513/1514 do 1777. Oba dela sta izrazito zgodovinska, saj orisujeta politično in cerkveno zgodovino obdobja in obsegata naslednje (pod)tematike: 1) splošen opis Bosne (ime, geografske razmere in danosti, meje, politična ureditev), turška okupacija Bosne, prihod manjših bratov v Bosno, njihovo širjenje in delovanje, podeljeni jim pri vilegiji, delovanje sv. Jakoba iz Marke, delitev vikarije Bosne, njeno vodenje, fran- čiškani, ki so umrli mučeniške smrti; 2) razdelitev province Bosne in vzroki zanjo, samostani, njihovo zapiranje in ustanavljanje novih samostanov, spremembe v pro- vinci, pomembnejši zgodovinski dogodki, upravitelji, redovni kapitlji, razmere med kristjani v Bosni, pomembnejši frančiškani (mučenci, teologi, pisci, posamezniki, ki so opravljali pomembnejše funkcije), misijonska dejavnost frančiškanov, podeljeni jim privilegiji, svoboščine in izjeme, umrli sobratje. Prvi in drugi del zavzemata 17 od stotkov celotnega dela. Ostalih 83 odstotkov je tretji del (pars tertia). Vanj so vključeni opisi 15 samo- stanov, ki so v 18. stoletju spadali v Hrvaško-kranjsko provinco Svetega križa reda manjših bratov reformatov (Školfjanec 2000: 52): Ljubljana, Trsat, Sveta gora pri Gorici, Novo mesto, Senj, Kamnik, Sv. Lenart v Gozdu, Pazin, Samobor, Brdovec, Klanjec, Nazarje, Karlovac, Brežice in Jastrebarsko. Kot skupno dopolnilo k pred- sta vitvam samostanov so na koncu dodani še opisi hospicev in samostanov redovnic. Razdelitev vsebine je enaka kot pri prvih dveh delih, le da se posamezni paragraif delijo na podparagrafe. Opisi samostanov niso le zgodovinski orisi, ampak gre za prave zgodovinske, geografske, kulturne, umetnostnozgodovinske, etnografske in bio grafske predstavitve, zanimive za širok krog strokovnjakov. Vsi opisi so narejeni po enotnem vzorcu. Za primer naj bo povzetek vsebin iz predstavitve ljubljanskega 2 Prevedel Matej Hriberšek. 97