Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 13 Vsebina Najzgodnejše glasilo iz tukajšnje obravnave je Triglav (1861/2), rokopisni dijaški list tretješolcev z gimnazije v Ljubljani. Prvo in edino znano številko uvaja pesem, ki po naslovu in sporočilu lahko velja za vsa dijaška glasila. Franc32 Levec je po Prešernovem zgledu sestavil gazelo Naše dela, ki naj bodo v prid domovini. Stalnica uvodov je zavest o skromni vsebini dijaških listov in začetniških težavah avtorjev, ki jih opogumljajo in k sodelovanju vabijo nove. Toda med dijaki samimi je tlelo vprašanje, zakaj toliko dijaških listov obstane samo pri prvi in edini številki. Kaže, da je na njihov obstoj vplival tudi ifnančni vidik, saj so bili tedaj dijaki praviloma bolj ko ne revni. Pravzaprav bi bilo še najlažje napolniti dijaški list s pesmicami, toda resni uredniki so se jih izogibali. Še največ jih je, kadar so njihovi avtorji uredniki sami. Glede na vzgojne zavode (Marijanišče, Alojzijevišče, Zavod škoifjske klasične gimnazije v Šent vidu nad Ljubljano) in mentorje, ki so bedeli nad dijaškimi listi, je razumljivo, da se je v njih pojavljala tudi nabožna snov. Nekateri članki v dijaških listih ne presegajo ravni šolske naloge, ki pa so danes lahko dober vir za etnologijo, npr. o krokanju. Danes je krokanje izgubilo institucionalni pomen slovesa od študentskega stila življenja; nekaj takega, kar pomenita za sred- nje šolce maturantski ples in izlet. Spomini Matije Murka (1951: 62–63) dajejo vtis, da krokanje nekdaj ni pomenilo zgolj pijančevanje in prazno veseljačenje, ampak nekakšno iniciacijo. Z današnjega vidika so pregledani dijaški listi najbolj zaslužni za slovstveno folk loro, predvsem zaradi zapisanih folklornih pripovedi, kot so živalske pravljice, čudežne pravljice, razlagalne, bajčne, legendne, strašljive, zgodovinske, socialne in šaljive povedke, le da se pri nekaterih zastavlja vprašanje, ali so zares prišle s terena ali so jih zapisovalci avtorsko skonstruirali. Pregovorov ni veliko. Za mlada leta je bila modrost odraslih še daleč. Več je ugank, največ v rokopisnem dijaškem listu Lipa. Nekateri dijaški liste v podnaslovih poudarjajo, da so namenjeni literaturi. Res se v njih pojavljajo imena, ki so si pozneje pridobila sloves, največjega med njimi Mihael (Miško) Kranjec in Edvard Kocbek. Od novejših listov je zaradi Alfonza Gspana in predvsem Srečka Kosovela najbolj znana Lepa Vida. Posebno pozornost zaslužijo Naše moči (Ljubljana 1901–1902). Znana je le ena – edina? – številka s poudarkom na začetku Kettejeva številka, ki je prizadevno urejena in jo spremljajo tedaj moderne secesijske ilustracije. Njeni avtorji so Ketteja vsekakor poznali in ga občudovali kot pesnika in človeka. Žal do zdaj ni bilo mogoče odkriti njihovih pravih imen. Glede na časovni kontekst so pomembne teme o slovenstvu, po 1. svetovni vojni bolečina zaradi krivične zahodne meje in tudi z njo povezana politika. Vsebina dijaških rokopisnih listov je podrobno razčlenjena, vendar tu zaradi pomanjkanja prostora izostaja. 32 Literarna zgodovina ga pozna kot Fran. 91