Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Koroškem s konca prve polovice 18. stoletja, ki so primeri uradovalnih besedil. Avtor prispevka Teodor Domej opozarja, da te vrste listine, s katerimi je vladar podložnikom podeljeval razne pravice, naznačujejo prehod od ustnega razglaševanja k pisnemu komuniciranju. Enolistni medij letaka obravnavata dva prispevka dveh raziskovalk. Marija Klobčar preučuje pesemske letake z »osupljivimi« novicami, kakršne so bile usmrtitve in tragični dogodki. V nasprotju z dolgo časa uveljavljenim stališčem, da se je tovrstno pesemsko gradivo na Slovenskem razširjalo samo ustno, dokazuje, da so potujoči pevci pesmi, ki so med poslušalci izpolnjevale obveščevalno funkcijo, zraven zapisovali in razširjali z letaki. Kot obliko drobnega tiska in na prehodu med ustno in pisno tradicijo letake obravnava tudi Barbara Pregelj. Izpostavimo njen poskus tipologije slovenskih letakov za obdobje od leta 1515 do 1900; med njihovimi avtorji izstopajo predstavniki slovenskega razsvetljenskega kroga. Martino Potisk pa zanima medij umetniške razglednice, na kateri se ilustracija povezuje z literarnim besedilom oz. verzi (take so Prešernove razglednice, ki so začele nastajati ob priložnosti obletnice pesnikovega rojstva). Razglednico bi lahko postavili v bližino medija pisma, vendar smo jo zaradi zanjo značilnega »drobnega besedila« uvrstili k drobnim formam. Od druge polovice 19. stoletja je bila pomemben prostor za slovenske leposlovne objave periodika, ki je spodbujala izvirno kratko- in dolgoprozno tvornost. V okviru zadane si teme simpozija nas je še posebej zanimalo, kako periodične publikacije s svojimi speciifčnimi medialnimi pogoji vplivajo na nastajanje literarnih vrst in žanrov, kako določajo značaj literature. Na to vprašanje skušajo odgovoriti trije prispevki. Na začetku sklopa stoji članek nemškega literarnega zgodovinarja in medijskega teoretika Gregorja Schweringa. Izhaja iz spoznanja, da je bil konec 19. stoletja prevladujoči način branja literature (še vedno) branje časopisja in revijalnega tiska. Nekaj podobnega velja tudi za dejavnost pisanja. Schwering tezo preverja ob izstopajočih prizorih branja in pisanja na primeru kavarniške literature. Za njim Miran Hladnik preučuje kolportažni roman, ki je izhajal v tedenskih nadaljevanjih in vezan v snopiče, tj. množične broširane izdaje, kakor so sploh pogostoma izhajali romani v 19. stoletju. Kolportažni roman bi lahko postavili v bližino žanra feljtonskega romana, ki je izhajal v nadaljevanjih v podlistku tiskanega medija časopisa. Tematski sklop zaokroža prispevek Urške Perenič. Osredinja se na najobsežnejše pripovedno delo Luize Pesjak, ki si je zanj izbrala komunikacijsko obliko dnevnika in v slovensko književno zakladnico prispevala prvi primerek literarnega žanra dnevniškega romana. V predzadnjem poglavju si prostor deli pet prispevkov. Irena Orel z veliko natančnostjo spremlja avtorske in uredniške jezikovne spremembe pri pesniški zbirki oz. povesti Valentina Vodnika in Janeza Ciglerja ter opaža tako težnjo po jezikovnem posodabljanju kot zvestobo izvirnemu besedilu. Metod Čepar ob dveh natisnjenih delih Adama Bohoriča analizira sklanjatve samostalnikov, ki jih skuša pokazati v širšem kontekstu jezikovnega razvoja v 16. stoletju. S področja (eksperimentalne) tipograifje je članek Petre Černe Oven, v katerem predstavi poskus Jožefa Poklukarja (1791– 1866), da bi s svojo univerzalno abecedo rešil problem zapisovanja posebnih glasov za vse slovanske jezike. Njegove litografske tabele je natiskoval Jožef Blaznik, o svojem 9