Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Pričujoči prispevek pa predstavlja nad 50 dijaških rokopisnih listov iz rokopisnega oddelka v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani v obdobju 1861–1960; hra- nijo se pod signaturami od Ms 389 do Ms 1916. Njihova zbirka se zdi številna, vendar ni popolna. Glede na nekatere naključne omembe3 jih gotovo nekaj hranijo druge 4 ljubljanske in pokrajinske knjižnice, mnogo je najbrž izgubljenih. Dolenec (1929/30a: 93) je ob tem milo ironičen: »Navadno to tudi ni posebna nesreča in naša slovstvena zgodovina bo šla preko takih izgub povsem ravnodušno.« Danes je dijak učenec, ki se po končani osnovni šoli vpiše na katerokoli srednjo šolo (SSKJ 1970: 403), medtem ko je v obravnavanem obdobju obstajala le osemletna 5 gimnazija, kar pomeni, da so se dijaki imenovali že učenci od nekdanjega 4. in da- naš njega 5. razreda naprej. V skladu s tem se v nekaterih dijaških glasilih pojavljajo – dobesedno! – vaje iz pisanja že na začetku drugega desetletja življenja pišočih. Po drugi strani je bil pojem dijaštva razširjen tudi navzgor v študentska leta. Dokaz za to je »dijaški list« Lepa Vida, katere urednik je bil Srečko Kosovel6 že kot študent. Predvideni Kosovelov uvod vanjo ima bralce za dijake, čeprav so v resnici študentje: Problem idejnega žarišča dijaškega časopisa, ki bi moral biti hrbtenica in obenem časovni kompas ter ogledalo mentalitete dijaštva, je najnujnejši problem, ki zahteva rešitve v najkrajšem času, da zareže nov val v novo zemljo. […] Vsi so mnenja (in gotovo skoro upravičeno), da je današnje dijaštvo v stadiju nepre- magljive depresije, da je v močvirju povojne psihoze, da je palo z mehko hrbtenico v vrtinec dobe in da se ne more rešiti iz njega. Tudi če je vse to res, naj nam bo brutalni pritisk časa samo vzrok, da se mlada duša upre smrti, naj ta pritisk povzroči tem večji vzgon v nas, da dokažemo, da smo zmožni silnejšega, nešpekulativnega, odkritega, 7 nravno višjega življenja. [...] Nam študentom ga je treba v novih idejah, ki so se rodile, da rešijo Evropo. Glasnik naj jim bo dijaški časopis. Treba je boja in valovanja idej, treba je razčiščevanja nazo rov! Treba je pomlajenja! Bojevati se moramo zoper kavarniško, promenadno in kine ma- tografsko kulturo. [...] Dijaški list bo mnenje dijaštva, ako ga bodo sestavljali dijaki. Naš bo ta list, kadar bodo v njem naše ideje. Ta naj oklepa življenje vseh univerz, v njem naj bo prostora 3 Oton Župančič in »ligaši«, ki so se zbirali ob Janezu E. Kreku, so na gimnaziji izdajali rokopisni list Slovenska vila (Mahnič 1964: 149). Tine Debeljak je že zgodaj začel literarno ustvarjati in je urejal list Domače vaje ter objavljal prispevke v dijaških glasilih (Križ na gori, Mentor) (Janežič 2017: 75). France Planina si je že v gimnazijskih letih ustvaril obsežno knjižnico. Sošolci so mu zaupali urejanje dijaškega lista Naše pismo (Janežič 2017: 85). Janez E. Krek je urejal dijaški list Lipica. Žarki, Krka itn. na razstavi v Novem mestu (Komelj 1953: 36–41). 4 Leta 1953 je bila v knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu razstava novomeških dijaških rokopisnih listov. Tedaj je Bogo Komelj zapisal: »Vrsta dijaških rokopisnih listov, od mariborske Sprotuletne vijolice do današnjih dijaških rokopisnih in tiskanih glasil, je tako dolga in pestra, da bi jo bilo le težko natančno določiti, ker so dijaški listi izhajali po vseh gimnazijah in drugih šolah od Trsta, Gorice, Celovca do ostalih mest v notranjosti slovenskega ozemlja.« 5 Razlikovanje med klasično in realno je za tukajšnji namen zanemarljivo. 6 Upravnik pa Davorin Benčina (Ms 1233/II). 7 Kosovel vmes ideološko in sociološko razčlenjuje družbeno ozračje svojega časa, v katerem »[č]lovek ne ve več, da je človek«, in napoveduje, da bo na plan vstala nova sila, »ki naj reši propalo človeštvo«. 82