Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
natančneje v dekaniji Dravograd in Pliberk. Osredinja se na oznanilne knjige iz 19. stoletja, v katerih je duhovnik vernikom oznanjal svete maše in bogoslužna opravila, napovedoval praznike, jih seznanjal z dogodki iz bližnjih in daljnih krajev ipd. Za te sicer rokopisne dokumente, ki so dragocen vir za študij lokalne zgodovine, je značilen živi stik z ustno kulturo, saj je bila njihova vsebina posredovana z govorom. Tone Smolej predstavi rokopis najstarejšega doktorata, napisanega v slovenščini in z letnico 1881, ki sodi v skupino približno 100 slovenskih disertacij s iflozofskih fakultet na Dunaju, v Pragi in Gradcu. Med najbolj zanimivi poglavji doktorata je tisto o razvoju slovenskega pesništva od Vodnika do Jenka. Milena Mileva Blažić evidentira rokopisna prevoda Slikanice brez slik Hansa Christiana Andersena izpod rok Srečka Kosovela, ki ju hrani NUK. Marija Stanonik pa predvsem s formalnega vidika predstavi nad 50 dijaških rokopisnih glasil, in sicer za obdobje skoraj 100 let. Čeprav slovenska literarna zgodovina najvišje vrednoti Vaje (1854–1855), iz katerih so izšli nekateri nadarjeni pripovedniki, je bilo dogajanje na področju dijaškega rokopisja veliko bogatejše. Rokopisni listi so se začeli sčasoma razširjati s pisalnim strojem s pomočjo indiga, s pomočjo hektografske, opalografske, šapirografske, ciklostilne tehnike in ne nazadnje tiska, s čimer so postali dostopni širšemu krogu zainteresiranih bralcev. Prispevki Mateja Hriberška, Maje Šabec in Namite Subiotto so s področij novo- veške latinske književnosti ter slovensko-ameriških in južnoslovanskih jezikovno- kulturnih stikov. Hriberšek predstavlja širši javnosti večinoma nepoznano frančiš- kansko rokopisno kroniko avtorja Mavra Fajdige, ki obsega prek 1200 strani in jo hrani ljubljanski frančiškanski samostan. Kronika je med drugim hvaležen vir za študij lokalne zgodovine in biograifke. Prispevek bogatita dva prevodna odlomka. Sveže gradivo prinaša prispevek Maje Šabec, saj seznanja z 31 še neobjavljenimi španskimi pismi jezuitskega misijonarja in raziskovalca Marka Antona Kappusa. Korespondenčno gradivo avtorica uporabi kot podlago za rekonstrukcijo zadnjega obdobja misijonarjevega življenja. Namita Subiotto seznanja z rokopisnima slovarčkoma bolgarskih in makedonskih besed, ki sta del bogate leksikografske rokopisne zapuščine Štefana Kociančiča (1818–1883) in sta bila podlaga za prevajanje Zbornika bratov Miladinovih (1861). Tovrstni prevodi so odigrali nezanemarljivo vlogo pri vzpostavljanju in utrjevanju južnoslovanskih stikov. Interkulturno je obarvan še prispevek Pavleta Jovića, ki ob več tujih knjigah in periodiki pokaže, kako so protestanti 19. stoletja širši evropski kulturni prostor seznanjali z dosežki slovenskega slovstva oz. slovenskih izobražencev. Simpoziju je uspelo spodbuditi obravnavo t. i. drobnih form rokopisne in tiskane kulture, ki so bile doslej vsaj v domači literarni vedi slabo obdelane. Poglavje, ki smo mu odmerili prostor v sredini zbornika, sestavlja pet prispevkov. Monika Deželak Trojar obravnava tujejezične periohe (dve periohi na novo evidentira), ki so vsebovale vsebinske povzetke dramske ustvarjalnosti ljubljanskih jezuitov v zgodnjem novem veku. Kjer se rokopisi dram niso ohranili, so periohe tako rekoč edini pričevalci dramske rokopisne tradicije. K drobnemu tisku spadajo slovenski prevodi patentov na 8