Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Andersenove in Kosovelove lepljenke 16 Jens Andersen (Andersen 2005: 35) navaja vseživljenjsko ukvarjanje H. C. Ander sena s slikanicami. V času od leta 1850 do 1860 jih je bodisi samostojno bodisi z Adolphom Drewserjem napisal oz. narisal 16. Andersen je svoje delo pisatelja imenoval »biti na napačni strani zgodbe« (Andersen 2005: 505). Menil je, da zgodbe sicer ustvarjajo slike, toda pogosto tudi slike ustvarjajo zgodbe, zato se je sam kot pravljičar pri prevajanju slik v podobe počutil, kot da je na napačni strani zgodbe. V slikanice je dopisoval tudi verze, izdeloval kolaže (podobno kot Kosovel), izrezoval je slike iz danskih in tujih časopisov in revij ter jih lepil v slikanice. Na ta način je združeval raznorodne, jezikovne, literarne in likovne elemente v celoto in ustvarjal nove, medbesedilne slikanice. Tudi Kosovel je v konse vnašal lepljenke (Bomba, Prostor, Zrcala), citate, naslove in znake. Ustvarjanje lepljenk je metoda, ki od bralcev zahteva dialoško branje. Slika- nice in lepljenke so sui generis in temeljijo na monolitnosti verbalnega in vizualnega besedila ter nove celote, ki jo ustvarjajo že znani elementi (iz časopisov, revij ipd.). Ob interpretaciji Kosovelovih lepljenk oz. konsov Janez Vrečko citira Hegla in pravi, da so »konsi […] sinteza na višji način« (Vrečko 2011: 461), pri čemer za slikanico velja, da je sinteza verbalnega in vizualnega besedila na višji ravni. Andersenova Slikanica brez slik V uvodu je prvoosebna pripoved osamljenega in revnega študenta, ki se je ravnokar preselil v mesto. S podstrešja opazuje in opisuje dogajanje ter se pogovarja z mesecem, ki mu pripoveduje dogodke s potovanj. Mesec reče študentu, naj te podobe nariše, da bo na koncu imel lepo slikanico, ki bo nova Tisoč in ena noč. Slikar odgovori, da so njegove slike bolj skice, ki so nastajale ob pripovedovanju meseca. Študent izjavi, da bi veliki slikarji, pesniki ali skladatelji lahko naredili umetnost iz njegovih skic, v katerih se zrcalijo tudi njegove misli. V nadaljevanju poosebljeni mesec, ki ima panoramski pogled na dogajanje, pripo- veduje, kot da bi listali po atlasu, zato le nekaj primerov izmed številnih Andersenovih omemb prostorov (npr. Benetke [Most vzdihljajev], Evropa, Fezzan [Sirija]
, Frankfurt, Grčija, Grenlandija, Indija, Kitajska [Soui Houng], Kopenhagen, Neapelj, Nemčija, Pariz, Pompeji, Rim [Cezarjeva palača, Sv. Peter], Tirolska [Sv. Florijan, Sv. Krištof; pinije, samostani], Turčija, Vatikan [Muzej], […]; Louvre; Ganges, Jadransko morje ipd.). Številne so literarne in kulturne medbesedilne reference, npr. Colombina, Harlekin, Romeo; Goethe, Tasso ipd. pokrivalo.« (Blažić 2005: 233) »Sreda, 31. maja [1854] Moral sem vstati ob štirih zjutraj. Sam sem moral s prtljago na postajo. Vstopil sem v majhen, grd vagon z zelo prijaznim človekom iz Trsta. Einer je odlično spal in ni kaj dosti videl. Nisem ga mogel spraviti iz vagona, ko je večina že odšla. Potem pa je bil zelo siten in neprijeten. Ob tem mi je bilo kar slabo. Lepa krajina. V Adelsbergu [Postojni] kosilo. Videl vhod v znamenito jamo. Ob 9½ smo prispeli v Trst.« (Blažić 2005: 233) 16 Jens Andersen ni sorodstveno povezan s pravljičarjem Andersenom. 76