Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 da je brez kakršnegakoli znanstvenega značaja. Krekova ocena je bila naklonjena, po hvalil je izčrpno in temeljito presojo Prešerna in Koseskega, a je priznal, da ima kandidat ponekod pomanjkljivo znanje, njegove ocene pa so neenakomerne in tipajoče (AUG). Požar je preštudiral večino del o slovenski poeziji, dobro je poznal Stritarjev uvod v Prešernove Poezije iz leta 1866, ki ga je večkrat citiral. Po tem spisu je prevzel tezo o ljubezni in domoljubju kot temeljnih črtah Prešernove poezije. Ni pa navajal Stritarjeve lucidne razlage disharmonije med idealom in svetom ali njegove analize pesnikovega hrepenenja po idealu kot vira globoke otožnosti. Požar je veliko manj natančen pri opisih gazel in sonetov, malo so ga zanimali Petrarcovi vplivi na Prešerna, ki jih je Stritar iflološko pedantno raziskal. Pomemben vir za Požarjevo disertacijo je bil tudi ciklus razprav Odlični pesniki in pisatelji slovenski, ki ga je Fran Levec objavljal v Stritarjevem Zvonu leta 1879. Po Levcu je Požar prevzel uvodni biografski oris, podobno kot predhodnik je tudi on slovensko pesništvo pričel z Vodnikom, pri opisih metričnih dilem pa je bil manj precizen. Levčeva biograifja Prešerna prinaša mnogo novega gradiva, česar pri Požarju ni. Tudi Levec je razmeroma veliko prostora namenil Jovanu Veselu - Koseskemu, ki da je bil Slovencem všeč zaradi donečnosti. Pri Levcu je kritika njegovega jezika bolj argumentirano zapisana kot v Požarjevi disertaciji. Čeprav se primerjave Koseskega s Prešernom v slovenski literarni zgodo- vini pojavljajo že od Trdinovega Pretresa slovenskih pesnikov, je zanimivo, da se Požar ni želel opredeljevati, četudi je v tem času Veselova poezija – kot je zapisal Inkret (1971: 7) – že doživljala posebno smrt, saj se je začela ukinjati njena pesniška funk cionalnost. Tudi Levec prikaz pesnikov zaključi s Simonom Jenkom, čeprav je bil prvotno predviden še Fran Levstik, ki pa je urednika Stritarja poprosil, naj se o njem ne piše. To je morda eden od razlogov, da se Levstik tudi pri Požarju sploh ne omenja. V disertaciji pogrešamo kar nekaj pesnikov, a Požar poudarja, da bo še žive če pesnike (npr. Stritarja) prepustil razpravam poznejših časov, čeprav ima o novi gene- ra ciji visoko mnenje. Pri še živečem Koseskem tega pravila ni upošteval. V Požarjevi disertaciji je težko najti sklenjen prikaz evolucije slovenskega pesništva od Vodnika do Jenka, saj gre za fragmentarne prikaze posameznih osebnosti. Njegov najizvirnejši doprinos je razvrstitev nekaterih že tedaj obskurnih poetov, do katerih pa je bil Stritarjev krog zadržan. Dunajski pesnik je menil, da je od Iliade in Odiseje do Abuna Solimana malo dolga pot (Stritar 1955: 73), za pesmi Valentina Orožna pa je zapisal, da prav izvirna ni skoraj nobena (Stritar 1956: 396). A ta krog je bil skeptičen tudi do Požarjevega mentorja Kreka, kar pa je že druga zgodba. Sklenemo lahko, da bo to Požarjevo delo, ki je vsebinsko malo pomembno, v zgo- dovinskem spominu ostalo predvsem kot prva disertacija slovenskega kandidata, napisana v slovenščini, in kot naša prva disertacija s področja slovenske literarne zgo- do vine. Do naslednje takšne so pretekla točno štiri desetletja. Šele leta 1921 je Alojzij Res na ljubljanski univerzi zagovarjal disertacijo z naslovom Bistvo narodne pesmi. 70