Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
OD ROKOPISA K TISKU, OD TISKA K ROKOPISU Simpozij Obdobja želi v letu 2018 na svež način nadaljevati in zaokrožiti lani odprto simpozijsko temo. Pojem starejših medijev namreč pokriva tako rokopise kot raznovrstne tiske, v katerih se je od sredine 16. stoletja pa do obdobja literarne moderne na prehodu iz 19. v 20. stoletje udejanjala kultura slovenske književnosti. Zastavljene časovne okvire smo si dovolili preseči v dveh primerih: v duhu t. i. dolgega 19. stoletja, zamejenega z letnico 1918, in tam, kjer je tako narekovalo gradivo. Ker pojav novih medijev (konkretno: knjigotiska) ne pomeni zatona prej domi- nantnih medijev (konkretno: rokopisnega medija), ampak obojni sobivajo in vplivajo drug na drugega, smo želeli posebej preučiti razmerja med rokopisno kulturo in kulturo tiska. Sem spadajo vprašanja, kako se oblike in vzorci rokopisne kulture še naprej ohranjajo v mlajši kulturi tiska, kako npr. tiskana knjiga posnema in ohranja prvine rokopisov ali kako – v nasprotni smeri – rokopisi posnemajo in povzemajo prvine že izdane tiskane knjige. To zadnje zanima uveljavljenega raziskovalca rokopisov Matijo Ogrina, ki s svojim prispevkom in ob primeru Črnovrškega rokopisa uvaja v simpozijski zbornik. Ogrin pokaže, kako rokopisna besedila povzemajo besedila dveh že izdanih knjig Marka Pohlina (1789) in Matije Kastelca (1688) in kako besedila potujejo skozi različne materialne nosilce. Tam, kjer avtor pokaže, kako je prepisovalec že natisnjeno besedilo pod vplivom ustne tradicije tudi redigiral, pa pride do izraza tesna prepletenost ustne, rokopisne in tiskane kulture. Nekaj podobnega dokazuje Marjeta Pisk, ki obravnava »mrtveče pesmi« (žalostinke) z vzhodnega dela slovenskega etničnega ozemlja. Rokopisne pesmarice so bile namreč bodisi zapisi izvajanih pesmi, ki so se prenašale ustno, bodisi prepisi iz predhodnih, tako rokopisnih kot tiskanih pesmaric. Na ozadje »prehoda« od rokopisnega k tiskanemu mediju se umešča prispevek Barbare Peklar, v katerem se ob primeru Kristusove podobe, kakor je prisotna v dveh latinskih rokopisih s slovenskega ozemlja, za kratek čas preselimo na področje srednjeveškega slikarstva in graifke. Peklarjeva pokaže, da tisk s svojo mehansko reprodukcijo, ki pomeni ifksacijo in standardizacijo natisnjenega besedila, niti ni imel pretiranega vpliva na reprodukcijo vera icon. Ta je bila nasprotno bolj pod vplivom slikarstva še naprej nagnjena k variiranju in je spodbujala kreativno ustvarjalnost producenta, zaradi česar jo lahko postavimo bližje rokopisnemu mediju. Sledi sklop petih prispevkov, ki prinašajo manj poznano ali prej nepoznano, zato toliko bolj dragoceno rokopisno gradivo iz različnih obdobij slovenske književnosti. Na avstrijsko Koroško se preselimo skozi članek Herte Maurer-Lausegger, ki predstavi tri avtografe iger Andreja Schusterja - Drabosnjaka. Kompleksna razmerja med ustnim in ljudskim slovstvom, ki je bilo od srednjega veka primarni medij slovenske besede, ter rokopisnimi in tiskanimi različicami se odzrcalijo tudi v primeru koroškega bukovništva. Vinko Skitek nas popelje na jugovzhodno Koroško, 7